Notranji trg in prodaja prehranskih dopolnil v Evropski unijResnik, Katja (Avtor) Hojnik, Janja (Mentor) prehranska dopolnilaprosti pretok blaganačelo vzajemnega priznavanjaizjeme od načela prostega pretoka blagaoglaševanje prehranskih dopolnilvarstvo potrošnikovdiplomska delaEvropska unija je v zadnjih desetletjih začela aktivno urejati zakonodajo na področju živil, vključujoč prehranska dopolnila. Razloga za sprejetje sta bila predvsem dva, in sicer uresničevanje prostega pretoka blaga na območju Evropske unije in omejevanje pretoka prehranskih dopolnil, ki bi bila lahko nevarna za potrošnike. V letu 2002 je Evropska unija sprejela prvi zakonodajni akt, ki je urejal področje prehranskih dopolnil, Direktivo o prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo vitamine in minerale. Kljub delni urejenosti tega področja je precejšen del še vedno neurejen, saj obstajajo še druge sestavine, ki jih vsebujejo prehranska dopolnila (in zavzemajo 50 odstotkov trga prehranskih dopolnil v Evropski uniji), poleg tega Evropska agencija za varnost hrane še vedno ni uredila mejnih vrednosti vitaminov in mineralov, ki so lahko prisotni v prehranskih dopolnilih. Skladno z zgoraj omenjeno neurejenostjo prihaja do kršitev prostega pretoka prehranskih dopolnil s strani držav članic in kršitev načela vzajemnega priznavanja. Zakonodaja Evropske unije na področju prehranskih dopolnil je na ozemlju Evropske unije gotovo ena izmed najbolj kritiziranih s strani strokovne javnosti in poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo s prodajo prehranskih dopolnil. Kljub temu se številne regije in države zgledujejo po njej. V kolikor želi Evropska unija doseči svoj primarni cilj, prosti pretok blaga, bo potrebno v celoti uskladiti zakonodajno urejanje prehranskih dopolnil, skladno s pričakovanji strokovne javnosti in varovanjem zdravja potrošnikom.[K. Resnik]20152015-03-24 14:07:42Diplomsko delo47667UDK: 339.923:061.1EU(043.2)COBISS_ID: 4853803NUK URN: URN:SI:UM:DK:49VFOXIRsl