Temna stran organizacijŠajt, Monika (Avtor) Lobnikar, Branko (Mentor) organizacijedelovno mestozaposlenideviantno vedenjeagresivno vedenjeustrahovanjenasiljemaščevanjepreprečevanjemagistrska delaMaščevanje je eden prvotnih mehanizmov za preživetje človeške vrste. Že predniki so se zavedali, da je za preživetje potrebno sodelovanje in tako vzpostavili mehanizem, ki je kaznoval vsako vedenje, ki je sabotiralo vzajemnost. Evolucija maščevanja nas vodi od obligatornega dednega krvnega maščevanja, značilnega za plemenske kulture, v svet zakonov, v katerem je kazensko pravo legaliziralo maščevanje in ga preneslo v roke države. Tripp in Bies (2009) predstavljata dva pogleda na vire maščevanja. Prvi je pogled na vire maščevanja skozi oči menedžerjev, ki gleda predvsem na interese organizacije in njenih menedžerjev. Ta perspektiva zagovarja, da je za preprečitev tega pojava potrebno preverjati nagnjenost zaposlenih k jezi in maščevanju. Krivdo za pojav maščevanja na delovnem mestu pripisuje izključno delavcem. Drugi pa je pogled na vire maščevanja skozi oči zaposlenih. Ta pogled zagovarja tezo, da je vire oziroma vzroke za iskanje maščevanja na delovnem mestu treba iskati v različnih situacijskih dogodkih znotraj organizacij. Prispevek v svojem empiričnem delu predstavlja izvirne rezultate raziskave o maščevanju na delovnem mestu, opravljene na vzorcu 308 zaposlenih v slovenskih podjetjih. Anketiranci bi se najpogosteje na zaznano krivico odzvali spravljivo, saj je povprečna vrednost pri »spravi« najvišja (3,71). Zgolj 17,4 % anketirancev nekomu, ki jim je storil krivico na delovnem mestu, ne bi odpustilo. Najnižje vrednosti pa smo razpoznali pri združeni spremenljivki »maščevanje« (1,30). Takšnih, ki bi se vedli maščevalno zaradi zaznane krivice na delovnem mestu, je zgolj 4 %.M. Šajt]20152015-04-02 19:44:48Magistrsko delo/naloga47757UDK: 005.962+316.624(043.2)COBISS_ID: 2962666NUK URN: URN:SI:UM:DK:LYYU2LKQsl