<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>RAZVOJ ANALIZNE METODE  ZA DOLOČEVANJE ALKIL HALIDOV S PLINSKO KROMATOGRAFIJO V AKTIVNI FARMACEVTSKI UČINKOVINI</dc:title><dc:creator>Orkić,	Damir	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brodnjak-Vončina,	Darinka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolar,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Genotoksične nečistoče</dc:subject><dc:subject>alkil halidi</dc:subject><dc:subject>aktivna farmacevtska učinkovina</dc:subject><dc:subject>plinska kromatografija</dc:subject><dc:subject>masno selektivni detektor</dc:subject><dc:subject>validacija.</dc:subject><dc:description>Glavna naloga farmacevtske industrije je pacientu zagotoviti varno in kvalitetno izdelano zdravilo. V zadnjem času se veliko pozornosti posveča kontroli potencialnih genotoksičnih nečistoč (PGI), saj le-te povzročajo genske mutacije, kromosomske prelome ter preureditve, ki lahko vodijo v rakava obolenja. Dovoljena meja za vsebnost PGI-jev v zdravilih je običajno zelo nizka (koncentracijski nivo µgg-1) in je odvisna od dnevnega odmerka. V skupino teh nečistoč uvrščamo tudi alkil halide, ki lahko nastajajo kot stranski produkti različnih sinteznih stopenj, postopkov čiščenja (tvorba API soli) ali pa so kot reagenti prisotni v sintezi. Cilj dela je bil razvoj občutljive in selektivne analizne metode, ki bo direktno omogočala določevanje alkil halidov (klorometana, kloroetana bromometana in bromoetana) v aktivni farmacevtski učinkovini (API). Zaradi izredne hlapnosti analitov smo se razvoja analizne metode lotili s tehniko plinske kromatografije. Za uspešno ločbo analitov smo z neposrednim injiciranjem standardnih raztopin v metanolu preizkusili polarne, srednje-polarne in tudi nepolarne »WCOT« kapilarne kolone v kombinaciji z različnimi detektorji. Največji izziv je bilo izbrati kolono, ki bo zagotovila utrezno ločitev med analiti in topilom (metanol). Ločitev smo dosegli   na koloni DB-624 v kombinaciji z masno-selektivnim detektorjem (MSD). Po večkratnem neposrednem injiciranju raztopine vzorca smo ugotovilili slabo ponovljivost, nestabilnost bazne linije in slabo obliko kromatografskih vrhov. Neposredno injiciranje smo nato uspešno nadomestili z injiciranjem plinaste faze s tehniko nadprostora (HS - headspace). Analizno metodo smo optimirali in jo tudi validirali kot limitni test na nivoju 2 µgg-1 (µgml-1). Pri validaciji smo potrdili selektivnost analizne metode, ponovljivost injiciranja, ponovljivost metode (za vzorec in vzorec s standardnim dodatkom), točnost ter robustnost. Z metodo smo nato analizirali realne vzorce izdelanega API-ja in potrdili ustreznost le-tega (vsebnost vseh analiziranih alkil halidov je bila pod mejo poročanja). Dobljeni rezultati so uradni del kontrolne strategije in so vključeni v registracijsko dokumentacijo.</dc:description><dc:publisher>[D. Orkič]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-04-03 20:36:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47765</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 543.544.3:661.12(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 18667798</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:I8OXPBCE</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
