<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kriminalistične preiskave gospodarskega kriminala v gradbeništvu na primeru Vegrada in Hilde Tovšak</dc:title><dc:creator>Kukovič,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lamberger,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kriminalistično preiskovanje</dc:subject><dc:subject>gospodarska kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>Vegrad</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>O gospodarski kriminaliteti govorimo, kadar posamezniki ali organizirane skupine s kaznivimi dejanji, povzročenimi pri gospodarskem poslovanju, ogrozijo premoženje gospodarskih družb, družbe ali države. Boj proti njej je že od osamosvojitve Slovenije velik problem, še pomembnejši pa je postal zadnja leta, ko se nahajamo v gospodarski in finančni krizi.
Ugotovili smo, da morajo preiskovalci gospodarske kriminalitete poleg policijskega dela obvladati tudi znanja iz računovodstva, borzništva, finančnega poslovanja, poznavanja zakonodaje o poslovanju gospodarskih družb, javnih zavodov in finančnih institucij, saj je dokazno gradivo večinoma v obliki poslovnih listin. Njihovo delo otežuje še dejstvo, da so storilci gospodarske kriminalitete večinoma izobraženi inteligentni izkušeni strokovnjaki, katerim z nasveti pomagajo tudi pravni ali drugi, za prikritje njihovih kaznivih dejanj v okviru običajnega poslovanja, potrebni strokovni svetovalci. V večini so to ljudje z veliko ekonomsko močjo, ki lahko s svojim
položajem vplivajo na politike in visoke državne uradnike, preko medijev pa na javno mnenje. Izkazalo se je, da je učinkovitost preprečevanja gospodarske kriminalitete odvisna predvsem od podpore politike in celotne družbe ter od usklajenega in odločnega dela policije in ostalih za to področje pristojnih državnih organov in institucij.
Raziskali smo gospodarski kriminal v gradbeništvu na primeru slovenskega gradbenega podjetja Vegrad in njegove direktorice Hilde Tovšak. Razložili smo postopke policije, državnega tožilstva in sodstva v boju zoper posameznike in skupine ljudi, ki so s poslovnimi goljufijami, z zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, neplačevanjem plač in prispevkov delavcem, neplačevanjem podizvajalcem in dobaviteljem, s sklepanjem škodljivih pogodb med podjetji, s povzročitvijo stečajev z goljufijo ali nevestnim poslovanjem, neupravičeno pridobili premoženjsko korist in kakšen problem to predstavlja v Sloveniji v praksi.</dc:description><dc:publisher>N. Kukovič]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-04-16 14:45:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47851</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.98:343.37(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2993386</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:ZCA1OKDF</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
