VKLJUČEVANJE ZRNATIH STROČNIC V KOLOBAR NA KMETIJAH USMERJENIH V PRIREJO MLEKABlagotinšek, Metod (Avtor) Bavec, Franc (Mentor) zrnate stročnicesojakolobarproteinska krma.Obseg pridelave zrnatih stročnic v Sloveniji je še vedno pod želenim nivojem, saj je z zrnatimi stročnicami posejanih le 0,23 odstotkov vseh površin. Slovenija tako uvozi 70 % beljakovin, največji problem pa predstavlja uvoz transgene soje preko oceana. Namen diplomskega dela je na podlagi ankete preveriti, kaj je glavni razlog za takšno stanje v Sloveniji. Anketa je bila izvedena na območju Savinjske regije. Anketirane so bile mlečno pridelovalne kmetije, ki obdelujejo več kot 5 hektarjev njiv in so vključene v mlečno proizvodnjo »Pridelano/proizvedeno brez GSO«. Rezultati ankete kažejo, da se zrnate stročnice pridelujejo zgolj pri 23% anketirancev. Največji razlog za slabo zastopanost stročnic v kolobarju je pomanjkanje pridelovalnih površin. So pa rezultati ankete pokazali, da je soja zastopana v prehrani živali, pri 47 % anketirancev, druga polovica pa meni, da je soja prevelik strošek. Velik problem se kaže tudi v slabi informiranosti o pridelavi in krmni vrednosti soje, prav tako je le 10 % anketirancev seznanjenih, kako naj bi skupna Evropska politika vzpodbudila pridelavo leguminoz. Le 37 % anketirancev meni, da se bo pridelava zrnatih stročnic povečala do leta 2020, predvsem zaradi denarnih spodbud. Na podlagi teh rezultatov lahko sklepamo, da kmetje ne verjamejo v učinkovitost denarnih vzpodbud. Za leto 2015 je iz neposrednih plačil namenjenih 2 % nacionalne ovojnice za shemo proizvodno vezane podpore–podpora za beljakovinske rastline. Za leto 2015 znaša višina podpore na hektar površin posejanih z beljakovinskimi rastlinami 419 EUR.20152015-04-16 15:15:24Diplomsko delo/naloga47852NUK URN: URN:SI:UM:DK:NW85YJQ4sl