<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Delo in pristojnosti Inšpekcije za okolje in naravo</dc:title><dc:creator>Bešić,	Azra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>okolje</dc:subject><dc:subject>varstvo okolja</dc:subject><dc:subject>inšpekcijski nadzor</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Inšpekcija za okolje in naravo deluje kot organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Naloge inšpekcijskega dela oziroma nadzora izvajajo okoljski inšpektorji. Okoljski inšpektorji izvajajo nadzor nad določbami številnih okoljskih predpisov, tako pri pravnih kot tudi pri fizičnih osebah. Okoljski inšpektorji izvajajo nadzor na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, 2007), v katerem so določena načela inšpekcijskega nadzora, kot tudi kakšna pooblastila imajo inšpektor, njegove pravice in dolžnosti, prav tako pa tudi organizacijo inšpekcije same ter njihov položaj.

Iz leta v leto postajajo odpadki v okolju bolj pereč problem. Zaradi vse večjega števila okoljskih predpisov, kot tudi kršiteljev le-teh, postajajo okoljski inšpektorji vse bolj obremenjeni. Leta 2005 so tako okoljski kot tudi drugi inšpektorji pridobili pooblastilo za vodenje in odločanje v prekrškovnih postopkih, kar je dodatno obremenilo okoljske inšpektorje. Namen diplomskega dela je bil analizirati in predstaviti predloge, ki bi pripomogle k večjemu nadzoru večkratnih kršiteljev, s tem pa tudi zmanjševanju negativnega vpliva na okolje. V diplomskem delu je predstavljeno delo in pristojnosti okoljske inšpekcije kot tudi delo ter pooblastila glavnega inšpektorja, okoljskih inšpektorjev in nadzornikov. V zaključku so predstavljene izboljšave, ki bi lahko pripomogle k bolj učinkovitem delu okoljskih inšpektorjev, s čimer bi se zmanjšal negativen učinek na okolje in povečal nadzor nad večkratnimi kršitelji. Iz ugotovitev je razvidno, da okoljski inšpektorji podpirajo vzpostavitev enotne evidence kršiteljev, saj bi tako imeli večji nadzor nad ponavljajočimi se kršitelji. Prav tako podpirajo idejo o stopnjevanju višine izrečene globe za ponavljajoče se kršitelje. Za rešitev obstoječih problemov pa je najprej potrebna sprememba Zakona o prekrških ter vzpostavitev evidenc vseh kršiteljev, ki se pojavljajo kot zavezanci v postopku.</dc:description><dc:publisher>A. Bešić]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-04-17 13:57:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47865</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 502/504(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2969322</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:DWW8UXYG</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
