<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VPLIV PREVZEMA NA BONITETO IN FINANČNO STANJE PREVZETEGA PODJETJA</dc:title><dc:creator>Kovačić,	Danijela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oplotnik,	Žan Jan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prevzem</dc:subject><dc:subject>združitev</dc:subject><dc:subject>boniteta podjetja</dc:subject><dc:subject>finančno stanje podjetja</dc:subject><dc:subject>likvidnost podjetja</dc:subject><dc:description>Prevzemi in združitve so se začeli pojavljati konec 19. stoletja z začetkom tehnološkega napredka. Podjetja so takrat začutila potrebo po povezovanju, da bi se lahko spoprijela z rastočo konkurenco. Danes so prevzemi in združitve že trend v svetovni ekonomiji, ki je povezan s procesom globalizacije. Kot motive za prevzeme in združitve lahko navedemo prilagajanje hitro rastočemu okolju in doseganje nadpovprečne rasti. Procesu prevzemanja in združevanja se Slovenija prav tako ni mogla izogniti predvsem zaradi ustrezne kakovosti človeških potencialov in tržnega deleža, ki slovenska podjetja obvladujejo doma ter v jugovzhodni in srednji Evropi. 

V prvem poglavju teoretičnega dela smo predstavili razlike med prevzemanjem in združevanjem, vrste prevzemov, zgodovino prevzemanja in združevanja, motive za prevzeme in združitve ter obrambna dejanja pred prevzemi. Predstavili smo tudi sam proces prevzemanja in združevanja. Takšen proces je zelo zahteven in zahteva temeljito pripravo. Prevzemi in združitve vplivajo na različne udeležence podjetja, zato smo opredelili učinke prevzemov in združitev na delničarje, zaposlene in poslovodstvo oziroma menedžment prevzetega in prevzemnega podjetja. Prevzemi in združitve so lahko tudi neuspešni, zato smo predstavili razloge, ki pripeljejo do neuspešnosti prevzemov in združitev. Na koncu prvega poglavja smo predstavili značilnosti prevzemov ter zakonodajo v Sloveniji.

Prva hipoteza magistrskega dela se nanaša na boniteto podjetja. Zato smo v naslednjem poglavju pojasnili sam pojem bonitete podjetja, predstavili smo namen in uporabnike bonitete podjetja ter Kraličkovo metodo MDA kot en način izračuna bonitete podjetja.

Druga hipoteza magistrskega dela se nanaša na finančno stanje podjetja. Zato smo v zadnjem poglavju teoretičnega dela predstavili analizo finančnega stanja, pri kateri proučujemo primernost strukture, obsega in dinamike sredstev in virov sredstev. V ta namen smo pojasnili lastniškost, dolgoročnost in kratkoročnost financiranja ter kazalnike likvidnosti.

V raziskovalnem delu smo na podlagi prevzetih podjetij v Sloveniji proučevali vpliv prevzema na boniteto ter finančno stanje prevzetega podjetja. Za vzorec smo vzeli 14 podjetij prevzetih v letih 2010 in 2011. Na podlagi bilanc stanj, izkaza poslovnega izida in izkaza denarnih tokov smo primerjali boniteto podjetja, lastniškost, dolgoročnost in kratkoročnost financiranja ter kazalnike likvidnosti v letu prevzema, eno leto po prevzemu in dve leti po prevzemu z letom pred prevzemom. Pri raziskavi smo ugotovili, da prevzemi ne vplivajo na boniteto in finančno stanje prevzetega podjetja na način, da bi povečali boniteto podjetja oziroma izboljšali finančno stanje prevzetega podjetja.</dc:description><dc:publisher>[D. Kovačić]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-05-01 15:57:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47936</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 658.14/.17</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12067356</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:X7SI7ZKE</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
