NAČELO DAVČNE TAJNOSTI V SLOVENSKI ZAKONODAJIMulec, Marko (Avtor) Kobal, Aleš (Mentor) davčna tajnostdavčni postopekOECDvarovanje podatkovbančna tajnostizmenjava podatkovrazkritje podatkovDavčna tajnost je v času finančne krize, ki je napočila v 21. stoletju, dobila drugačen pomen kot pred krizo. Prišlo je do nekaterih sprememb, kjer so se tehtale pravice posameznika, družbe in države. Tako ni bilo samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po Evropi. Zato je prišlo do sprememb. EU je za lažjo izmenjavo podatkov v zvezi z davki sprejela direktivo 2011/16/EU . Prav tako se je spremenila slovenska nacionalna zakonodaja, ki je iz Zakona o davčnem postopku in sicer z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2F), sprejela javno objavo zavezancev, ki ne predlagajo obračunov in neplačnikov davkov . To so le nekatere spremembe, ki vplivajo na drugačno razumevanje davčne tajnosti. Slovenska zakonodaja ureja davčno tajnost z več različnimi zakoni, kot so Zakon o davčnem postopku , Zakon o varstvu osebnih podatkov , Zakon o finančni upravi in še z drugimi zakoni. Podatki, ki se obravnavajo za potrebe davkov, so varovani z davčno tajnostjo. Teh podatkov brez privoljenja davčnega zavezanca ne sme razkriti noben zaposlen na davčnem organu in ne drugo osebje, ki sodeluje z davčnim organom. Izjeme tega pravila so določena v zakonu. Kljub temu pa so ta določila v zakonu kršena, dokaz je vedno več objav podatkov davčne tajnosti v javnosti s pomočjo medijev, brez privolitve zavezancev in drugih subjektov.[M. Mulec]20152015-05-07 19:03:54Diplomsko delo47987UDK: 336.22(043.2)COBISS_ID: 4924715NUK URN: URN:SI:UM:DK:SUAG53OTsl