SOOČANJE S STRESNIMI SITUACIJAMI UČITELJEV V OSNOVNI ŠOLIJenko, Ana (Avtor) Habe, Katarina (Mentor) stresstresorjidoživljanje stresasoočanjeučiteljiOsnovni namen diplomske naloge je bil ugotoviti razlike v stopnji doživljanja stresa pri učiteljih glede na poučevanju v mestu ali na podeželju, na razredni ali predmetni stopnji. Prav tako nas je zanimala povezanost doživljanja stresa z leti delovne dobe, številom učencev v razredu in številom učencev s posebnimi potrebami v razredu. Poleg tega smo ugotavljali tudi, kaj učiteljem povzroča največji stres, kako ga občutijo in kako se z njim spopadajo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili termin stres, predvsem v povezavi z učiteljskim poklicem. Opisali smo tudi nekatere že narejene raziskave na to temo. V empiričnem delu pa smo raziskovali, kateri stresorji bolj vplivajo na osnovnošolske učitelje, kako ga občutijo in kako se z njim soočajo. V namen raziskave je bil oblikovan anketni vprašalnik. Vzorec je zajemal 130 osnovnošolskih učiteljev z območja celotne Slovenije, od tega 119 žensk in 11 moških. Rezultati raziskave so pokazali: da daljša delovna doba, v nasprotju s pričakovanji, učiteljem ne povzroča višje stopnje doživljanja stresa; da v povprečju učitelji mestnih šol doživljajo večji stres kot učitelji podeželskih šol; da učitelji predmetne stopnje doživljanje stresa ocenjujejo enako kot učitelji razredne stopnje; da številčno večje razrede anketirani učitelji doživljajo stresnejše od manjštevilčnejših; da je stopnja stresa pri učiteljih povezana s številom otrok s posebnimi potrebami v razredu. Glede na ugotovitve bi bilo v osnovne šole smiselno uvesti več avtonomnosti za učitelje, saj bi s tem imeli večjo avtoriteto in višjo samozavest, tako da bi se lahko s stresnimi situacijami učinkoviteje spopadali.[A. Jenko]20152015-05-19 08:04:46Diplomsko delo48073UDK: 159.942.3:37.091.32(043.2)COBISS_ID: 21478920NUK URN: URN:SI:UM:DK:WJFZIBWEsl