<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PSIHOSOCIALNI DEJAVNIKI MIGRENSKEGA IN TENZIJSKEGA GLAVOBOLA</dc:title><dc:creator>Vidovič,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakovec Felser,	Zlatka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tement,	Sara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Migrenski glavobol</dc:subject><dc:subject>tenzijski glavobol</dc:subject><dc:subject>bolečina</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>spoprijemanje s stresom</dc:subject><dc:subject>osebnost</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil raziskati pojav bolečine, natančneje migrenske in tenzijske glavobole, ki so zaradi visoke prevalence ena izmed najpogostejših težav splošne populacije. Z raziskavo smo želeli preseči enostranski klasični medicinski model ter se osredotočiti na zaznavanje posameznika kot biopsihosocialne celote. S tem smo se osredotočili na pomen psiholoških in socialnih dejavnikov pri pojavu migrenskih in tenzijskih glavobolov ter raziskali pomembne povezave med obsegom stresa, strategijami spoprijemanja s stresom in med osebnostnimi značilnostmi udeležencev. V raziskavo smo zajeli 258 udeležencev, razvrščenih v tri skupine in sicer osebe z migrenskim glavobolom, osebe z glavobolom tenzijskega tipa ter skupino oseb brez glavobolov. Vsi so rešili nabor naslednjih vprašalnikov: Lestvica zaznanega stresa, Strategije spoprijemanja s stresom COPE in Zuckerman-Kuhlmanov osebnostni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da ženske v primerjavi z moškimi pogosteje trpijo za migrenskim in tenzijskim glavobolom ter poročajo o višjem obsegu stresa. Prav tako so osebe s pogostejšimi in z intenzivnejšimi glavoboli bolj obremenjene v primerjavi z osebami z manj pogostimi in blagimi glavoboli ter osebami brez glavobolov – slednji doživljajo najmanj stresa. Primerjava oseb z migrenskim in s tenzijskim glavobolom ter oseb brez glavobolov je pokazala na pomembne razlike v strategijah spoprijemanja s stresom. Osebe z glavoboli izkazujejo več pasivnosti v soočanju s težavami in se osredotočajo na pasivno razbremenitev čustev, medtem ko se osebe brez glavobolov s konflikti konstruktivneje in aktivno spoprijemajo. Glede na to, da sta posameznikova zaznava situacije kot stresne in njegov odziv na njo povezana z osebnostjo, so nas zanimale osebnostne poteze oseb z migrenskim glavobolom, s tenzijskim glavobolom in oseb brez glavobolov. Izkazalo se je, da osebe z migrenskim in s tenzijskim glavobolom izkazujejo višji nevroticizem in anksioznost, medtem ko so navzven v vedenju zavrte pri izražanju negativnih emocij (agresije in jeze). Pričujoča raziskava ima pomembne aplikativne vrednosti pri oblikovanju intervencijskih programov za osebe z migrenskim in s tenzijskim glavobolom.</dc:description><dc:publisher>[L. Vidovič]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-05-25 20:02:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>48153</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.831-009.7:159.944.4(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 21430536</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:VGZHCHM9</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
