<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ODNOS ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V ZDRAVSTVENEM DOMU GORNJA RADGONA DO OBSMRTNIH IZKUŠENJ</dc:title><dc:creator>Šinko,	Renira Dominika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klemenc Ketiš,	Zalika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>smrt</dc:subject><dc:subject>umiranje</dc:subject><dc:subject>odnos zdravstvenih delavcev</dc:subject><dc:subject>obsmrtne izkušnje</dc:subject><dc:description>Teoretično izhodišče. Veliki življenjski prehodi, kot je umiranje in smrt, so relativno nov predmet raziskovanja in v slovenskem prostoru skorajda še ne tematiziran. Skozi raziskovanje se lahko sliši glas ranljivih družbenih skupin – umirajočih in njihovih svojcev (Pahor, Štrancar, 2007). Obstaja zelo malo raziskav, ki ocenjujejo znanje in odnos do obsmrtnih izkušenj med zdravstvenimi delavci. Znanstveniki so med drugim izvedli raziskavo, in sicer kakšno znanje in odnos imajo medicinske sestre, ki delajo v hospicu, do obsmrtnih izkušenj. Raziskava je bila namenjena ocenjevanju znanja in odnosu medicinskih sester do obsmrtnih izkušenj in k skrbi za tiste, ki so jih doživeli (Barnett, 1991). Splošno sprejeta definicija obsmrtnih izkušenj zaenkrat ne obstaja (Klemenc-Ketiš, 2010).
Namen magistrskega dela. V magistrskem delu nas še posebej zanima, kakšne so izkušnje zdravstvenih delavcev z obsmrtnimi izkušnjami in kako bi reagirali na tovrstno izkušnjo, če bi jim jo bolnik zaupal. 
Raziskovalna metodologija. Uporabili smo sistematičen pregled literature. Raziskava je potekala z anketnim vprašalnikom. Anketirali smo 120 zaposlenih zdravstvenih delavcev v Zdravstvenem domu Gornja Radgona. Predstavili smo tri hipoteze, ki smo jih sprejeli oziroma ovrgli. Rezultate smo analizirali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). 
Rezultati. Z informacijami, ki smo jih pridobili z opravljeno raziskavo smo ugotovili, da so zdravstveni delavci seznanjeni z obsmrtnimi izkušnjami, vendar se jih večina še ni srečala z bolnikom, ki bi doživel obsmrtno izkušnjo. Rezultati so pokazali pozitiven odnos zdravstvenih delavcev, v primeru, če bi jim bolnik zaupal svojo obsmrtno izkušnjo. Iz rezultatov je razvidno, da zdravstveno osebje bolnika v večini primerov ne bi obravnavalo kot manjvrednega in bi mu dalo možnost, da izpove svojo zgodbo. 
Zaključek. V zaključku magistrskega dela smo predlagali izboljšave in rešitve, kjer smo podali nekaj napotkov za zdravstvene delavce, kako ravnati v primeru, če bi jim bolnik zaupal tovrstno izkušnjo.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-06-03 07:11:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>48243</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7486739</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:8NVS3PEV</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
