<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Merjenje teže kaznivih dejanj v Sloveniji z uporabo Thurstonove lestvice za merjenje stališč</dc:title><dc:creator>Zorč,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bren,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>kazniva dejanja</dc:subject><dc:subject>statistični pregled</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Uradne statistike držav so glavni vir podatkov za preučevanje gibanja kriminalitete v državi. Temno polje kriminalitete in spremembe v zakonodaji so samo ene izmed številnih pomanjkljivosti, ki vplivajo na kakovost tovrstnih statistik. Zaradi nepopolnih rezultatov ne-tehtanih metod (primerjamo lahko samo kaznivo dejanje s kaznivim dejanjem, ne pa celote) smo v sklopu naše magistrske naloge izračunali ustreznejši indikator kriminalitete v Sloveniji tako, da smo glede na percepcijo ljudi 15 kaznivim dejanjem pripisali ustrezno težo.

V teoretičnem delu smo se osredotočili na preučevanje in analiziranje dosedanjih raziskav na področju merjenja teže kaznivih dejanj in podrobneje opisali Thurstonovo letvico za merjenje stališč, ki smo jo uporabili v naši raziskavi. Ker je bila enaka metoda uporabljena že leta 2000, smo v tem delu predstavili tudi študijo iz Hong Konga, na kateri je temeljila naša magistrska naloga. Nenazadnje smo s pomočjo kazenskega zakonika opredelili izbrana kazniva dejanja in pojme, ki se neposredno nanašajo na naše preučevanje merjenja teže kaznivih dejanj.

Raziskovalni del naloge je temeljil predvsem na določanju uteži izbranim kaznivim dejanjem in njihovem rangiranju. Ugotovili smo, da je umor v Sloveniji zaznan kot najtežje, tatvina pa kot najlažje kaznivo dejanje po mnenju Slovencev. S pomočjo dobljenih uteži kaznivih dejanj smo izračunali tudi tehtani indeks kriminalitete in prvič z upoštevanimi koeficienti teže preučevali obseg kriminalitete v Sloveniji. Nenazadnje smo preučevali razlike v starostnih skupinah in spolu ter  primerjali razvrstitev kaznivih dejanj v Sloveniji in Hong Kongu. Zaradi visoke korelacije rezultatov obeh raziskav smo ugotovili, da je tehtani indeks ustrezen pokazatelj obsega kriminalitete v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>M. Zorč]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-06-08 16:08:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>48302</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.9(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2996970</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:OSIHCGQ8</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
