<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>AVTONOMIJA VZGOJITELJEV V VRTCU</dc:title><dc:creator>Točaj,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vršnik Perše,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtonomija</dc:subject><dc:subject>vzgojitelj vodja oddelka</dc:subject><dc:subject>vzgojitelj pomočnik</dc:subject><dc:subject>vrtec</dc:subject><dc:subject>vodstvo</dc:subject><dc:description>Avtonomija je eno izmed pomembnejših načel vzgojno-izobraževalnega sistema. Njena kompleksnost in celovitost se lahko proučuje iz različnih področij znotraj institucionalne predšolske vzgoje. Avtonomija vrtca ne vključuje le avtonomije ravnatelja, vzgojitelja, staršev in otrok ampak se povezuje z avtonomijo širše lokalne in državne skupnosti, avtonomija vseh omenjenih dejavnikov pa je medsebojno izrazito prepletena.  
V teoretičnem delu naloge so v prvem delu izpostavljena teoretična izhodišča opredelitve avtonomije iz vidika šolskega sistema, sociopsihološkega vidika ter iz vidika zgodovinskih sprememb. V nadaljevanju je izpostavljena avtonomija vzgojitelja. Na vzgojiteljevo kvalitetno in uspešno delo poleg avtonomije pomembno vplivata še odgovornost ter profesionalni razvoj posameznika, ki se odražajo v vzgojiteljevem vsakdanjem delu, pri načrtovanju in izvajanju pedagoškega dela ter na področju dela s starši. Pri zagotavljanju in krepitvi vzgojiteljeve avtonomije ima pomembno vlogo tudi ravnatelji, ki ob spoštovanju in potrjevanju uspehov zaposlenih, pozitivno vpliva na medsebojno povezanost, organiziranost, sodelovanje, komunikacijo, motivacijo itd.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je bil raziskati kako vzgojitelji v vrtcih razumejo in opredeljujejo pojem avtonomije ter kakšna je njihova ocena splošnega počutja v vrtcu ter ocena njihove avtonomije na področju načrtovanja in izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, sodelovanja v projektih, izobraževanjih ter na področju sodelovanja s starši. Rezultati kažejo, da se vzgojitelji čutijo avtonomne na vseh področjih njihovega dela ter da se počutje zaposlenih povezuje z njihovim zaznavanjem avtonomije pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela, na področju profesionalnega razvoja ter dela s starši. Če povzamemo, se torej vzgojitelji pri svojem delu čutijo avtonomne, kar vliva na njihovo počutje ter zadovoljstvo na delovnem mestu</dc:description><dc:publisher>[K. Točaj]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-06-08 23:15:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>48313</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2.011.3-051(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 21530888</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:63UIJZXY</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
