ANALIZA NUKLEARNEGA ODŠKODNINSKEGA PRAVA BIVŠE SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE IN REPUBLIKE SLOVENIJEKordelc, Zala (Avtor) Vrenčur, Renato (Mentor) nuklearno odškodninsko pravoDunajska konvencijaPariška konvencijanuklearna škodauporabnik jedrske napravePridobivanje električne energije s pomočjo jedrskih elektrarn je v svetu zelo razširjeno. Ta način pridobivanja energije uporabljamo od sredine dvajsetega stoletja. Jedrske elektrarne v svetu proizvedejo približno sedmino, v Evropi pa tretjino vse električne energije. Kljub vsem pozitivnim učinkom pa takšen način pridobivanja električne energije predstavlja posebno tveganje. Zato je zelo pomembno, da je področje nuklearnega odškodninskega prava urejeno ne samo na nacionalni, temveč tudi na mednarodni ravni. V diplomski nalogi sem opredelila pojem nuklearno odškodninsko pravo in njegova načela ter mednarodne konvencije, ki se nanj navezujejo. Prav tako sem opisala odgovornost za ostalo škodo, povzročeno z viri ionizirajočega sevanja in naštela ter opisala obratovanje jedrskih in sevalnih objektov v Sloveniji. Nadalje sem po posameznih sklopih analizirala mednarodno odškodninsko pravo v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in Republiki Sloveniji . Osredotočila sem se na vire, ki urejajo to vejo prava, kdo izvaja nadzorstvo nad izvajanjem nuklearne dejavnosti, nuklearno škodo in odgovornost za nuklearno škodo. Glede na to, da ima lahko uporaba jedrske energije za človeka velike in daljnosežne posledice, predpostavljam, da je veljavna zakonodaja na področju nuklearnega odškodninskega prava urejena podobno, kot je bila v bivši SFRJ. V luči mednarodnih konvencij s področja nuklearnega odškodninskega prava tudi predpostavljam, da so določena področja urejena drugače, kot so bila v prejšnjem sistemu. Tukaj sem se osredotočila predvsem na Dunajsko konvencijo o civilni odgovornosti za nuklearno škodo iz leta 1963 , katere članica je bila SFRJ, in Konvencijo o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije iz leta 1960 ter Bruseljsko dopolnilno konvencijo, katere pogodbenica je RS. Pravo tako sem analizirala, katere spremembe prinašata Protokol o spremembi Pariške konvencije in Protokol o spremembi Bruseljske dopolnile konvencije iz leta 2004, ki pa še nista stopila v veljavo. Čeprav je Slovenija, odkar je samostojna država, sprejela novo zakonodajo na področju nuklearnega odškodninskega prava, predpostavljam, da se nekateri deli jugoslovanske zakonodaje še vedno uporabljajo kot veljavna zakonodaja. V zaključku sem povzela ugotovitve analize, do katerih sem prišla med pisanjem diplomske naloge.[Z. Kordelc]20152015-07-02 10:25:29Diplomsko delo48554UDK: 349.7(043.2)COBISS_ID: 4934187NUK URN: URN:SI:UM:DK:YO5TIKW2sl