ODŠKODNINE IN DENARNA POVRAČILA DELAVCEMZakeršnik Breg, Špela (Avtor) Senčur Peček, Darja (Mentor) Odškodninska odgovornost delodajalcanepogodbena odškodninska odgovornostškodaodškodninapavšalna odškodninadenarno povračilo.Odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, povzročeno delavcu oz. javnemu uslužbencu je pri nas že dobro uveljavljen institut. Podlago za nacionalno ureditev predstavljajo tudi mednarodni pravni viri in pravni viri EU. V naši pravni ureditvi se odškodninska odgovornost delodajalca praviloma presoja kot nepogodbena odškodninska odgovornost, izhajajoč iz stališča, da je njen temelj v javnopravnem varstvu delavca in ne v pogodbeni volji strank. Delodajalec je po načelih delovnega prava delavcu odškodninsko odgovoren, kadar gre za škodo, povzročeno pri delu ali v zvezi z delom. Odškodninska odgovornost se nanaša tudi na škodo, povzročeno s kršenjem pravic iz delovnega razmerja. Za povrnitev škode se uporabljajo splošna pravila civilnega prava. Odškodninska odgovornost delodajalca je lahko krivdna, pri čemer je delodajalec odgovoren za vse oblike krivde, ali pa objektivna, pri čemer delodajalec odgovarja po načelu vzročnosti, ne glede na krivdo. Zakon izrecno dopušča tudi možnost pavšalne odškodnine. Od uveljavitve ZDR-1 iz leta 2013 je v zakonu posebej urejena odškodninska odgovornost delodajalca kandidatu oz. delavcu v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu. Za nepremoženjsko škodo se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi diskriminacije oziroma zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, pri odmeri odškodnine pa mora sodišče po uveljavitvi ZDR-1 iz leta 2013 upoštevati, da je le-ta učinkovita in sorazmerna pretrpljeni škodi. Na podoben način kot v ZDR-1 je odškodninska odgovornost delodajalca na splošno urejena tudi v Zakonu o javnih uslužbencih, v okviru posebnih določb za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti. V diplomskem delu posebej predstavljam institute odškodnine za nesreče pri delu in poklicne bolezni, odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu, odškodnine zaradi kršitve prepovedi diskriminacije, odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka ter odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Naša zakonodaja pa delavcem priznava tudi pravico do denarnih povračil. Gre za specifični institut, ki ga je potrebno ločiti zlasti od odškodnin, kakor so bila obravnavana v preteklosti. V diplomskem delu podrobneje predstavljam denarno povračilo, ki pripada delavcu v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, denarno povračilo namesto odpovednega roka ter denarno nadomestilo za neizrabljen dopust.[Š. Zakeršnik Breg]20152015-07-09 22:27:01Diplomsko delo48615UDK: 349.2(043.2)COBISS_ID: 4941611NUK URN: URN:SI:UM:DK:TTRLJ5GXsl