<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ali Poljska prehiteva Slovenijo?</dc:title><dc:creator>Černoša,	Stanislav	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>trgovina</dc:subject><dc:subject>Poljska</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>EU</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V prispevku so uporabljeni podatki o bilateralni trgovini med Poljsko in Slovenijo kot srednjeevropskima državama (CEC-2) in petnajstimi državami članicami Evropske unije (EU-15). V predhodni analizi, ki je bila predstavljena na mednarodni konferenci v Vroclavu (Cernosa in Moczulski 2010),je bila prav tako vključena povsem ista baza podatkov. Če je bil temeljni cilj analize potrditi specifično deželno hipotezo za Poljsko in Slovenijo v bilateralni trgovini z EU-15, pa želimo s sedanjo analizo predstaviti rezultate merjenja znotrajpanožne trgovine za Poljsko in Slovenijo kot srednjeevropski državi v bilateralni trgovini z EU-15 in vključiti še nekatere druge kazalce, ki pomagajo razložiti razlike v proizvodni strukturi obeh manj razvitih držav. Ker je v obeh analizah vključena ista podatkovna baza, so tudi rezultati obeh študij povsem primerljivi. Temeljna hipoteza sedanjega prispevka je torej, da sta bili Slovenija in Poljska v bilateralni trgovini z v povprečju razvitejšimi državami t. i. jedra EU od leta 1999 do 2008 prevladujoče usmerjeni v proizvodnjo in izvoz vertikalno diferenciranih proizvodov nižje kakovosti in da sta v opazovanem obdobju spremenili le nabor tistih podsektorjev na ravni dveh števil SMTK, ki kažejo prevladujočo usmerjenost v proizvodnjo in izvoz vertikalno diferenciranih proizvodov višje kakovosti oz. nabor tistih industrij, ki kažejo delno usmerjenost v proizvodnjo in izvoz horizontalno diferenciranih proizvodov. Natančneje povedano, v tem prispevku so torej prikazane podobnosti v znotrajpanožni usmerjenosti oz. proizvodni strukturi Slovenije in Poljske po letu 2004, ko sta postali novi članici EU, in istočasno zelo nazorno identificirane še razlike v znotrajpanožni usmerjenosti, ki so ustrezno razložene z razlikami v razvitosti1 med obema srednjeevropskima državama.</dc:description><dc:publisher>Društvo ekonomistov Maribor</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2015-07-10 17:17:33</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>52238</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 339.56:330.4(438)(497.4)</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 751364</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10733596</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0547-3101</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:L6OEIPT3</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
