<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Novi biološki pristopi pri rekonstrukciji sprednje križne vezi (ACL)</dc:title><dc:creator>Naranđa,	Jakob	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vogrin,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>sprednja križna vez (ACL)</dc:subject><dc:subject>rekonstrukcija</dc:subject><dc:subject>vraščanje presadka</dc:subject><dc:subject>ligamentizacija</dc:subject><dc:subject>rastni faktorji (RF)</dc:subject><dc:description>Izhodišča: Ruptura sprednje križne vezi (ACL) je ena pogostejših poškodb kolena. Pri zdravljenju igra ključno vlogo uspešna rekonstrukcija ACL z vstavitvijo presadka. Uspešnost operativnega postopka je 73-95 %, vrnitev na predoperatvno stopnjo dejavnosti pa 37-75 %. Glavna težava po rekonstrukciji je zelo dolga rehabilitacija. Bolniki ne smejo polno obremeniti kolena najmanj 6 mesecev po poškodbi. Uspešnost rekonstrukcije ACL je odvisna od vraščanja presadka v kostnem tunelu in od ligamentizacije, t.j. procesa, pri katerem pridobi lastnosti nativnega ACL. Pri tem igrajo pomembno vlogo biomehanski dejavniki (pravilni položaj kostnih tunelov -anatomska lega presadka, pričvrstitev in ustreznost presadka ter pooperativna rehabilitacija) in biološki odziv presadka po rekonstrukciji (stopnja revaskularizacije in nastajanje kolagenskih vlaken), ki ga lahko pospešimo z dodajanjem rastnih faktorjev (RF), periosta in uporabo mezenhimskih zarodnih celic. Ti pristopi so novost v rekonstrukciji ligamentnih struktur, saj posegajo v biologijo celjenja med kostjo in presadkom. Danes uporabljamo tehniko za pridobivanje s trombociti bogate plazme (PRP) iz avtologne krvi, ki jo damo na mesto vstavitve presadka in tako pospešimo vraščanje in proces ligamentizacije presadka.

Zaključki: Pregledni članek obravnava dejavnike, ki vplivajo na uspešnost zdravljenja po rekonstrukciji ACL. Poznavanje in modulacija biološkega odziva presadka je nov pristop k zdravljenju pretrgane ACL, bolnikom in športnikom pa omogoča hitrejšo vrnitev k vsakodnevnim in drugim telesnim dejavnostim.</dc:description><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2015-07-10 17:27:25</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>52344</dc:identifier><dc:identifier>ISSN: 1318-0347</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 617.3</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 32893696</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 27071449</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1318-0347</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:D2SABO4B</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
