<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kulture človeških endotelnih celic, izoliranih iz arterije mamarije interne</dc:title><dc:creator>Jagrič,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marš,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grubič,	Zoran	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jagrič,	Timotej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Geršak,	Borut	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>endotelne celice</dc:subject><dc:subject>celične kulture</dc:subject><dc:subject>arterija mamarija interna</dc:subject><dc:subject>tkivno inženirstvo</dc:subject><dc:description>Izhodišča: Cilj raziskave je pripraviti homogene kulture endotelnih celic (EC), izoliranih iz človeške arterije mamarije interne (AMI), dobljene med srčno obvodno operacijo, in jih vzdrževati v dolgoročnih kulturah. Na ta način bi skušali ugotovili pogoje, pri katerih bi lahko v nadaljnjem delu s celičnimi kulturami prišli do zadostnega števila avtolognih arterijskih EC celic za uporabo pri populaciji, ki jo kardiovaskularne bolezni najbolj prizadenejo.

Metode: V raziskavo je bilo vključenih 7 moških, starih 52-76 let, z diagnosticirano ishemično srčno boleznijo. Pri vseh je bila opravljena obvodna operacija. Iz žilnih vzorcev, ki smo jih pridobili med operacijo, smo osamili celice na dva načina: s proteolitično razgradnjo tkiva in situ ali pa s proteolitično razgradnjo iz predhodno razkosanih žilnih preparatov. Spremljali smo morfologijo in kinetiko rasti EC v 3 tedne starih kulturah. Celično specifičnost smo dokazali z imunohistokemičnim določanjem von Willebrandovega faktorja.

Rezultati: Rast celic je bila prisotna le v kulturah, ki smo jih pripravili s prvo metodo. Celice so kazale tipične morfološke značilnosti EC in izražale von Willebrandov faktor. Največje število celic v kolonijah (v povprečju 11, maksimalno pa 51) so kulture dosegle v 6 dneh. Podvojitven čas celic je bil 82+-43 ur.

Zaključki: Z raziskavo smo pokazali, da je predstavljena metoda osamitve EC iz majhnega vzorca AMI primerna za pridobivanje vitalnih celic. Metoda je selektivna EC in omogoča njihovo rast v dolgoročnih kulturah. Končno število celic v kolonijah je za zdaj premajhno za uporabo v tkivnem inženirstvu, vendar bi se z optimizacijo metode v prihodnjih raziskavah lahko bolj približali temu cilju.</dc:description><dc:date>2006</dc:date><dc:date>2015-07-10 18:32:12</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>52851</dc:identifier><dc:identifier>ISSN: 1318-0347</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 61</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 32893696</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8913180</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1318-0347</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:SOOSHWTG</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
