<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Narcisistične in borderline motnje osebnosti</dc:title><dc:creator>Praper,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>psihoanaliza</dc:subject><dc:subject>narcisizem</dc:subject><dc:subject>motnje osebnosti</dc:subject><dc:subject>objektni odnosi</dc:subject><dc:subject>psihopatologija</dc:subject><dc:subject/><dc:description> Antična legenda o Narcisu nam glede na svojo starost daje slutiti, da je narcisizem stalna spremljevalka človeka. Na drugi strani pogosto naletimo na mnenja, da sodobne družbe oblikujejo kulturo narcisizma (Lasch, 1978). Smo le bolj občutljivi in izvežbani v prepoznavnju tega fenomena, ali epidemiološke raziskave dejansko kažejo premik od nevrotične v smeri narcisistične in borderline patologije? Morda bi morali jasneje ločevati med (zdravim) narcisizmom kot ljubeznijo do sebe, ki se kaže v dobrem samovrednotenju in samospoštovanju, in narcisističnimi motnjami osebnosti, kjer človek s samoidealizacijo in grandioznimi fantazijami o sebi v bistvu prekriva prizadet občutek lastne vrednosti ter je zato še posebej občutljiv in ogrožen, saj se lahko kohezivnost sebstva (self-cohesiveness) v takšni situaciji zelo hitro fragmentira. Danes ni dvoma o tem, da narcisistične motnje osebnosti predstavljajo self-patologijo in da imajo svoje razvojno ozadje. Da bi le-to bolje spoznali, moramo natančno poznati razmerja med egom in selfom ter razvojne linije, ki ju v procesu diferenciacije postavljajo v specifičen odnos, ki ga je morda najbolje opredelil Freud v času, ko sta se pojma ego in self še prekrivala. Menil je, da je ena od osnovnih funkcij strukture ega, da očuva integriteto selfa. Kateri prekurzorji igrajo pomembno vlogo pri tem, ali se bo "težja patologija" sploh razvila ali ne in ali bodo nastajajoči razvojni deficiti oškodovali funkcije ega ali kohezivnost selfa? Kdaj se razvije bordderline patologija in kdaj narcisistična? Se ena in druga oblika patologije izključuje ali povezuje? Katere pomembne karakteristike dinamičnegaprepletanja libida in agresije so vpletene? Vse to so odprta vprašanja na tem težko dostopnem terenu raziskovanja.</dc:description><dc:publisher>Društvo psihologov Slovenije</dc:publisher><dc:date>1994</dc:date><dc:date>2015-07-10 20:25:57</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>53425</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.97</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 3084808</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 6160900</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1318-1874</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:3MUVC75B</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
