PSIHOLOŠKA PARADIGMA UVAJANJA INZULINSKE TERAPIJEGorenjak, Mario (Avtor) Tomažič, Jožefa (Mentor) Čokolič, Miro (Komentor) sladkorna bolezeninzulinpacientipsihosocialni vidikTeoretična izhodišča: Pacienti s sladkorno boleznijo, ki potrebujejo inzulinsko zdravljenje doživljajo strah in negotovost, zaradi negativnih vidikov inzulinske terapije kot so: hipoglikemija, strah pred iglami, bolečina ob zbadanju z iglo in dvomi glede doziranja ter časa aplikacije inzulina. V kombinaciji z možnostjo pojava akutnih in kroničnih zapletov, ti dejavniki predstavljajo psihosocialno breme za diabetike. Namen diplomskega dela je bil izpostaviti psihosocialni vidik uvajanja inzulinske terapije, ugotoviti s kakšnimi težavami se srečajo diabetiki, ko jim je prvič predpisana inzulinska terapija in predstaviti vlogo medicinske sestre v procesu uvajanja inzulinske terapije. Metodologija raziskovanja: Metodo deskripcije z analizo domače in tuje literature smo uporabili za teoretični opis sladkorne bolezni, inzulinske terapije in smernic za uvajanje inzulinske terapije z upoštevanjem psihosocialnega vidika. Za empirični del diplomskega dela smo uporabili kvantitativno raziskovanje z metodo anketiranja. Ugotavljali smo, s kakšnimi psihosocialnimi težavami, strahovi in dilemami se soočajo pacienti, ko jim prvič uvedemo inzulin. V čakalnici diabetološke ambulante UKC Maribor smo anketirali 50 pacientov, ki si aplicirajo inzulin. Rezultati: Ugotovili smo, da je bilo 60 % anketiranih ob uvedbi inzulinske terapije splošno prestrašenih in zaskrbljenih, 66 % jih je uvedbo inzulina videlo kot poslabšanje bolezni, 60 % jih je bilo strah hipoglikemije, 100 % jih je ob uvedbi inzulina dobilo dovolj informacij s strani zdravstvenega tima in 58 % anketiranih si najraje aplicira inzulin v prostoru, ki omogoča zasebnost. 96 % anketiranih se zaradi potrebe po inzulinu ne počuti diskriminirano. Sklep: Sladkorna bolezen in inzulinska terapija zahtevata velike spremembe v življenjskem slogu diabetika. Diabetiki si želijo, da bi bilo več pozornosti pri obravnavi namenjeni psihološki podpori. Medicinska sestra pri obravnavi pacienta s sladkorno boleznijo deluje kot vzgojiteljica in pacientov zagovornik, ter upošteva psihosocialno breme sladkorne bolezni in negativne vidike inzulinske terapije. V obravnavi spoštuje pacientovo zasebnost, pravico do samoodločanja in pravico do izbire lastnega življenjskega sloga.[M. Gorenjak]20152015-08-14 09:59:05Diplomsko delo/naloga53951UDK: 616.3(043.2)COBISS_ID: 2144676NUK URN: URN:SI:UM:DK:AZKJEAQRsl