<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zaščita prič</dc:title><dc:creator>Zadravec,	Karmen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zgaga Markelj,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kazensko pravo</dc:subject><dc:subject>kazenski postopek</dc:subject><dc:subject>priče</dc:subject><dc:subject>zaščita prič</dc:subject><dc:subject>primerjavec</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Združene države Amerike</dc:subject><dc:subject>ZDA</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Priče so ene od ključnih elementov pri izvajanju kazenskega postopka. S pomočjo priče, ki vidi določeno dejanje ali pa ve ključno dejstvo, se lahko hitreje in učinkoviteje razreši primer. Prav zaradi te njihove lastnosti ―da so nekaj videli ali pa slišali, kar ne bi smeli, pa so priče dostikrat ogrožene. Zato lahko njihova izpostavljenost pri pričanju pomeni grožnjo ne le za njih, ampak tudi za njihove bližnje. Z razlogom in namenom preprečitve ogroženosti so vzpostavljeni različni mehanizmi, s katerimi pristojni organi in organizacije zaščitijo priče in ljudi, ki so z njimi v določenem razmerju. Ti mehanizmi so si med seboj podobni, vendar pa se hkrati med državami razlikujejo.
Predstavili bomo ključne zakone, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju zaščite prič. Posebej bomo izpostavili Zakon o zaščiti prič, ki je stopil v veljavo leta 2005 in področje zaščite prič bolje uredil ter s tem zagotovil njihovo boljšo zaščito. To področje pa pokrivata tudi Zakon o kazenskem postopku ter Zakon o nalogah in pooblastilih Policije. Tako Zakon o kazenskem postopku opredeljuje definicijo ter dolžnosti priče. Pri Zakonu o nalogah in pooblastilih Policije pa gre za opredelitev pooblastil policistov, s katerimi lahko zaščitijo ogrožene osebe.
Ne le na področju zaščite prič, tudi na drugih področjih ― kar se tiče zakonodaje in predpisov ― prihaja do razlik. Čeprav večina držav sledi mednarodnim sporazumom, kljub temu prihaja do razlik. Le-te se pojavljajo že v evropskih državah, do še večjih razlik pa pridemo, če primerjamo Slovenijo ter Združene države Amerike. Kljub temu pa se tudi pri primerjavi teh dveh držav najdejo podobnosti.
Pri primerjavi ameriških in slovenskih ukrepov za zaščito prič pa smo ugotovili, da ne moremo zagotovostjo trditi, kateri od ukrepov so obsežnejši. Tajnost informacij namreč onemogoča primerjavo le-teh.</dc:description><dc:publisher>K. Zadravec]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-08-18 19:32:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>54028</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.1(497.4)(73)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3018730</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:FQ87AMXL</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
