<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>TEMPERAMENT V POVEZAVI Z RIZIČNIMI VEDENJI V MLADOSTNIŠTVU</dc:title><dc:creator>Mauko,	Karin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bakračevič,	Karin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Adolescenca</dc:subject><dc:subject>osebnost</dc:subject><dc:subject>temperament</dc:subject><dc:subject>zloraba psihoaktivnih substanc.</dc:subject><dc:description>Teoretično ozadje: Temperament nam omogoča predvidevanje obnašanja v določenih situacijah, saj zajema značilne vedenjske vzorce posameznika. V zadnjih letih je tako naraščajoč fokus raziskovanja vloge različnih aspektov temperamenta v modelih psihopatologije in odklonskih vedenj. Pomemben je njegov vpliv na posameznikovo vedenje pod vplivom izkušenj interakcije s starši in zunanjim, širšim okoljem. Različne študije so zabeležile večje poseganje po alkoholu pri mladostnikih, ki imajo nižjo čustveno stabilnost, zmanjšano vestnost, nižjo voljno kontrolo, manjšo socialno anksioznost, povečano ekstravertnost in iskanje vedno novih dražljajev.
Metoda: V raziskavo smo vključili (n=300) mladostnike, stare od 11 do 24 let. Uporabili smo dva vprašalnika, in sicer Vprašalnik temperamenta za mladostnike (EATQ-R) in Vprašalnik rabe alkohola in drugih psihoaktivnih substanc.
Rezultati: Pri psihometrični validaciji slovenske verzije Vprašalnika temperamenta za mladostnike (EATQ-R) ne moramo govoriti o skladnosti  faktorske strukture z izvirnikom. Pokaže se, da je zanesljivost našega vprašalnika srednje zadovoljiva. Nadalje ugotovimo, da so določene dimenzije temperamenta pri določeni populaciji bolj ali manj izražene. Na primer surgentnost je pri starejših udeležencih statistično značilno bolj izražena kot pri mlajših, kar se nam pojavi tudi pri fantih, pri dekletih pa je bolj izražena dimenzija pripadnost in negativno čustvovanje. Ugotovimo tudi povezavo med temperamentom in pogostejšo rabo prepovedanih substanc, kjer so poglavitni samoregulacijski mehanizmi, kot so voljna kontrola, socialna anksioznost, zadovoljstvo, surgentnost ... Pokaže se tudi, da je pogosto pitje staršev pomemben prediktor pitja otrok.
Zaključki: Raziskovanje vloge temperamenta in okoljskih dejavnikov za napoved tveganih vedenj je torej pomembno in poglavitno za spremembe na tem področju. Potrebno je predvsem preoblikovati filozofijo razmišljanja mladih o pomenu pitja alkohola ter uvesti intervencije pravočasno tako pri mlajši kot pri starejši populaciji.</dc:description><dc:publisher>[K. Mauko]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-08-19 05:51:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>54037</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.923.4-053.6(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 21649416</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:IXKPKFS4</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
