<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>STAVBNA PRAVICA PRIMERJAVA SLOVENSKE IN HRVAŠKE ZAKONODAJE</dc:title><dc:creator>Petrovič,	Ajša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrenčur,	Renato	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>superficies</dc:subject><dc:subject>superficies solo cedit</dc:subject><dc:subject>nastanek stavbne pravice</dc:subject><dc:subject>prenehanje stavbne pravice</dc:subject><dc:subject>nepremičnina</dc:subject><dc:subject>zgradba</dc:subject><dc:description>Stavbna pravica je omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki omogoča gradnjo stavbe na tujem zemljišču. Predstavlja izjemo od načela superficies solo cedit, po katerem je zgradba sestavni del zemljišča, na katerem stoji, kajti v času trajanja stavbne pravice je zgradba samostojna pravna stvar. 
Pravni institut stavbne pravice in sorodnih pravic se je v 20. stoletju razvil v skoraj  vseh sodobnih evropskih pravnih sistemih. V diplomskem delu sem raziskala stavbno pravico dveh sosednjih držav, Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Namen diplomskega dela je predstavitev temeljnih značilnosti in predvsem bistvenih razlik.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh sklopov. V prvem sklopu je predstavljena stavbna pravica slovenskega prava, njen nastanek, pravice in obveznosti strank ter prenehanje stavbne pravice.
V enakem smislu je stavbna pravica hrvaškega prava  predstavljena v drugem sklopu.
V zaključku so zajete temeljne razlike med stavbno pravico slovenskega prava in »pravom građenja« hrvaškega prava.</dc:description><dc:publisher>[A. Petrovič]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-08-19 12:38:58</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>54051</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4983595</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:MYZDHQHE</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
