<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>DOLOČANJE VSEBNOSTI OSNOVNIH HRANILNIH SNOVI V SOJI</dc:title><dc:creator>Ljubec,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škerget,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grobelnik Mlakar,	Silva	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>soja</dc:subject><dc:subject>pridelovalni sistem</dc:subject><dc:subject>beljakovine</dc:subject><dc:subject>maščobe</dc:subject><dc:subject>ogljikovi hidrati</dc:subject><dc:subject>pepel</dc:subject><dc:subject>voda</dc:subject><dc:subject>energijska vrednost</dc:subject><dc:description>Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti kako različni načini pridelave (ekološka, integrirana, konvencionalna in kontrola) vplivajo na hranilno in energijsko vrednost sojinega semena. V raziskavo je bila vključena soja sorte `ES Mentor`, pridelana na polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru. Analiziranih je bilo 8 vzorcev soje. Fizikalno-kemijske analize so obsegale določanje vsebnosti vode s termogravimetrično in gravimetrično metodo, vsebnosti pepela z gravimetrično metodo, vsebnosti maščob z ekstrakcijsko gravimetrično metodo po Soxhletu in vsebnosti celokupnih ogljikovih hidratov s fenol-žveplovo metodo. Različni vzorci soje so vsebovali raznoliko vsebnost hranilnih snovi. Analize so pokazale, da so imeli vsi vzorci najnižjo vsebnost pepela. Najnižjo vsebnost je imel vzorec 221 – 5,18 g/100 g, najvišjo pa  vzorec 322 – 5,99 %. Sledila je vsebnost vode, ki je med posameznimi analiziranimi vzorci zelo nihala od 5,59 g/100 g v 221 do 6,89 g/100 g v vzorcu 422. Vzorci soje so vsebovali od 13,06 g/100 g v 122 do 15,20 g/100 g v 322 maščob. Vsebnost totalnih ogljikovih hidratov se je gibala med 35,66 g/100 g v vzorcu 322 do 46,85 g/100 g v vzorcu 422. Na podlagi določene vsebnosti maščob, vode, pepela in totalnih ogljikovih hidratov smo izračunali vsebnost beljakovin. Najmanj beljakovin je vseboval vzorec 422 – 26,50 g/100 g, največ pa 121 - 37,23 g/100 g. Vrednost in delež energije je bil sorazmeren s količino vsebovanega makrohranila. V analiziranih vzorcih soje so največjo energijsko vrednost in energijski delež imeli totalni ogljikovi hidrati (606,23 kJ–796,47 kJ; 33,85 %–44,67 %), nato beljakovine (536,08 kJ–796,47 kJ; 25,27 %–35,79 %) in najmanj maščobe (483,36 kJ–562,40 kJ; 27,35 %–31,40 % ). Povprečne energijske vrednosti 100 g vzorca se niso bistveno razlikovale (1755,69 kJ–1809,82 kJ).</dc:description><dc:publisher>[B. Ljubec]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-08-24 19:13:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>54164</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 543.21:635.655(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19437846</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:GDL0GQZF</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
