<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ekološki kriminal in tranzit čez ozemlje Republike Slovenije</dc:title><dc:creator>Bećkanović,	Denis	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekološka kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>preprečevanje</dc:subject><dc:subject>pravna ureditev</dc:subject><dc:subject>statistični pregledi</dc:subject><dc:subject>primeri</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Z vstopom R Slovenije v Evropsko unijo (v nadaljevanju EU) in popolno ukinitvijo mejnega nadzora na državnih mejah s sosednjimi državami Italijo, Avstrijo in Madžarsko, se je vzpostavil prost pretok oseb, blaga in storitev. Posledično so to, kot navajajo Odar, Dobovšek in Eman (2011), pričele izkoriščati organizirane kriminalne združbe za izvajanje čezmejne kriminalitete. Zato je bilo potrebno pristopiti k določenim spremembam metod in oblik dela varnostnih organov in drugih institucij. Skozi diplomsko delo smo tako ugotavljali, ali se je promet in posledično tranzit na naših cestnih povezavah povečal ter kako to vpliva na obseg ekološke kriminalitete pri nas. 

Diplomsko delo Ekološka kriminaliteta in tranzit skozi ozemlje R Slovenije je izdelano   na podlagi prepletanja pregleda obravnavane zakonodaje in pregleda izvajanja operativnega dela na terenu. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti probleme in morebitne rešitve s področja odkrivanja, preprečevanja ekološke kriminalitete in procesiranje prevoznika in naročnika prevoza ter najti primernejši način nadzora nad prevozom nevarnega blaga skozi R Slovenijo. Z analizo primerov in opravljenimi razgovori z osebami, ki se pri svojem delu v največji meri srečujejo z različnimi oblikami ekološke kriminalitete, je bilo ugotovljeno, da je ta še kako prisotna v R Sloveniji ter da je potrebno čim prej pristopiti k ukrepom za strokovnejše odkrivanje in preprečevanje. Med operativnim delom na terenu je bilo ugotovljeno, da prevozniki, ki opravljajo prevoze okolju nevarnega blaga, te opravljajo v preveč naloženih kombiniranih vozilih. Nevarno blago pa imajo prevozniki največkrat skrito oziroma naloženo v sredini tovornega prostora, čezenj pa svoje osebne stvari in prtljago potnikov. S tem varnostne organe ob pogledu na preveč naloženo vozilo skušajo odvrniti od temeljitega pregleda vozila. Ravno iz tega naslova je potrebno varnostne organe primerno usposobiti, jim predstaviti resnost ogrožanja našega okolja in jih s tem pripravili k še bolj strokovnem delu in sodelovanju pri preprečevanju ekološke kriminalitete.</dc:description><dc:publisher>D. Bećkanović]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-08-26 15:00:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>54249</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.3/.7:504(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3029226</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:R03W6QAP</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
