<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Medijska reprezentacija amok situacij in storilcev</dc:title><dc:creator>Pavli,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Areh,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>amok</dc:subject><dc:subject>krizne situacije</dc:subject><dc:subject>storilci</dc:subject><dc:subject>mediji</dc:subject><dc:subject>medijsko poročanje</dc:subject><dc:subject>analize</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Amok je globalen medijski kulturni fenomen. Zaradi geografske omejenosti dogodka na določeno skupnost in okolje je večina z njim seznanjena prav preko množičnih medijev, ki vplivajo na javno razumevanje amok situacij. Vedejo se v skladu s tržnimi zakonitostmi in o kriminaliteti poročajo na senzacionalističen način, izpostavljenost prekomernemu nasilju v medijih pa ima lahko pri občinstvu za posledico zmanjšanje občutljivosti za nasilje, dojemanje grožnje za večjo, kot je v resnici, in posnemanje. Poleg tega strokovnjaki ugotavljajo, da so vzroki za množično nasilje ter njegovi učinki poenostavljeni in v medijih pogosto napačno predstavljeni, kar vključuje tudi prikazovanje problema duševnega zdravja. Mediji so nagnjeni k prekomernemu sklicevanju na povezavo duševne bolezni in nasilja, s čimer med drugim prispevajo k stigmatizaciji duševnih bolnikov. Mediji lahko preko učinka posnemanja prispevajo tudi k sami pojavnosti amok situacij, možno pa bi jih bilo uporabiti tudi za preventivo teh dejanj, kar očitno nakazujejo že študije o učinkih medijev na pojavnost samomorov. Priporočila za medijsko poročanje v primeru samomorov bi lahko služila kot osnova za spremembo poročanja v primeru množičnih pokolov.
Številni raziskovalci, pa tudi Ameriško psihološko združenje tako množičnim medijem predlagajo naj ne objavljajo imen napadalcev, njihovih obrazov in propagande, naj ne poročajo o njihovem življenju in ne ugibajo o motivu, naj zmanjšajo število podrobnosti (potek dogajanja, uporabljena oblačila, oborožitev ipd.) in krvavih detajlov, naj ne objavljajo fotografij in video posnetkov, naj usmerijo pozornost na žrtve, a zmanjšajo količino fotografij žalujočih družin, v splošnem pa naj omejijo poročanje, ki naj bo zmanjšano in lokalizirano, povedo pa naj tudi drugačno zgodbo.
Z namenom raziskovanja, kakšna je medijska reprezentacija amok situacij in storilcev v slovenskem medijskem prostoru, smo analizirali poročanje spletnih medijev rtvslo.si in 24ur.com o 12 amok situacijah iz ZDA in Evrope. Z metodo kritične diskurzivne analize smo ugotovili, da medijsko poročanje o amok situacijah v slovenskih spletnih medijih prevladujoče ne sledi začrtanim smernicam poročanja in da je v ospredju poročanja storilec, ki je prevladujoče reprezentiran kot posameznik s predhodnimi duševnimi težavami.</dc:description><dc:publisher>K. Pavli]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-08-27 12:49:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>54290</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 070:343.3/.7(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3033834</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:L1S8RNAN</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
