<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ANONIMNO ROJSTVO OTROKA</dc:title><dc:creator>Šisernik,	Jerneja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraljić,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>anonimno rojstvo</dc:subject><dc:subject>anonimne zibelke</dc:subject><dc:subject>človekov izvor</dc:subject><dc:subject>pravica do zasebnega in družinskega življenja</dc:subject><dc:subject>otrokove pravice</dc:subject><dc:subject>pravice matere do anonimnosti</dc:subject><dc:subject>posvojitev in otroški izvor.</dc:subject><dc:description>Število smrti novorojenčkov ter zapustitve otrok po rojstvu se po večini držav sveta povečuje iz dneva v dan. V želji rešiti ta problem so našli zakonodajni organi v uzakonitvi legalne zapustitve otroka, pri kateri bi matere ostale anonimne. Otroka bi tako z oddajo v posvojitev rešili gotove smrti, matere pa pri tem ne bi bile kazensko odgovorne za oddajo svojega  otroka institucijam, odgovornim za prevzem zapuščenih otrok, po večini so to bolnišnice. Kadar otrok ni zaželjen, predstavlja institut anonimnega rojstva otroka eno izmed legalnih možnosti, ki so ponujene materam, ko se znajdejo pred težko odločitvijo ali ohraniti otrokovo življenje ali ne. Pojem anonimnega rojstva pa ne vsebuje samo pravic matere, temveč se morajo upoštevati tudi pravice otrok, brez katerih tega instituta navsezadnje sploh ne bi niti potrebovali.  
Pravno podlago za samo uzakonitev anonimnega rojstva najdemo v mednarodnih dokumentih, predvsem v Konvenciji o otrokovih pravicah. Le-ta v 7. členu načelno omogoča, da države podpisnice znotraj svoje zakonodaje same preučijo ta institut in se nato odločijo, ali ga bodo uzakonile. 
Konvencija o otrokovih pravicah in Evropska konvencija o človekovih pravicah pa nadalje tudi določata otrokove pravice in njihovo pravico poznati svoj izvor. Naloga zakonodajnih organov je tako, da se tudi otrokom zagotovi, da se bodo njihove pravice, tako kot materine dosledno in sorazmerno upoštevale. Za spoštovanje določil Evropske konvencije o človekovih pravicah pa skrbi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je v dosedanji praksi obravnavalo kar veliko primerov, ki se tičejo samega anonimnega rojstva. 
Čeprav je Republika Slovenija podpisnica Konvencije o otrokovih pravicah, trenutno še nimamo uzakonjenega anonimnega rojstva otrok. Zakonodajna ureditev  posvojitve, ki pa jo ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, trenutno ne omogoča, da bi posvojen otrok v Sloveniji imel zakonsko možnost zahtevati podatke o svojih bioloških starših. Zato sem se odločila preveriti, ali se jim s tem kršijo njihove  človekove pravice, predvsem 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki daje otrokom pravico do zasebnega in družinskega življenja.</dc:description><dc:publisher>[J. Šisernik]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-08-31 19:22:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>54395</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.633(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5051691</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:RZ8ERJBT</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
