<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kemiluminiscenca kot vir fotopolimerizacije</dc:title><dc:creator>Utroša,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Iskra,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krajnc,	Peter	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kemiluminiscenca</dc:subject><dc:subject>fotopolimerizacija</dc:subject><dc:subject>bis(2</dc:subject><dc:subject>4</dc:subject><dc:subject>6-triklorofenil) oksalat</dc:subject><dc:subject>vodikov peroksid</dc:subject><dc:description>V tem diplomskem delu je raziskana možnost uporabe kemiluminiscence kot vira fotopolimerizacije. Pri fotopolimerizaciji sproži svetloba kemijsko, običajno radikalsko reakcijo, kar vodi v nastanek polimera. Za številna področja so zelo uporabni hiperzamreženi polimeri, pomembna metoda pri njihovi sintezi pa so emulzijske polimerizacije. Za pripravo takih materialov pri sobni temperaturi lahko uporabimo svetlobo kot iniciator, vendar le-ta težko prodre v emulzijo, zaradi česar je manj učinkovita. Zanimalo nas je, ali lahko za to uporabimo kemiluminiscenco, ki označuje proces, pri katerem pride zaradi kemijske transformacije do emisije svetlobe – na ta način bi in situ generirali svetlobo znotraj emulzije. Najbolj učinkovite so reakcije peroksalatnega tipa, kjer pri reakciji vodikovega peroksida in oksalata nastane visokoenergijski intermediat, energija pa se prenese na molekulo občutljivca, ki oddaja vidno svetlobo. V ta namen smo pripravili bis(2,4,6-triklorofenil) oksalat in poiskali najbolj učinkovito sintetsko pot s spreminjanjem topila, časa in temperature. Za reakcijo kemiluminiscence je potreben tudi občutljivec, od katerega je odvisna intenziteta in valovna dolžina izsevane svetlobe, zato smo preizkusili različne občutljivce in s pomočjo optičnega mikroskopa spremljali njihovo emisijo. Nadalje smo preizkusili tudi številne monomere in fotoiniciatorje ter poiskali ustrezen sistem, v katerem vidna svetloba sproži polimerizacijo. Sistem smo nadgradili s tvorbo stabilne emulzije za sintezo hiperzamreženih polimerov. Nazadnje smo stremeli k združitvi reakcije polimerizacije z reakcijo kemiluminiscence, pri čemer bi v emulziji generirana svetloba sprožila nastanek polimera.</dc:description><dc:publisher>[P. Utroša]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-02 10:33:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>54470</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 66.095.26.085(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19084822</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:JUIPCEAA</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
