<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava antioksidacijskih učinkov in sinergije različnih antioksidantov v emulzijah</dc:title><dc:creator>Štih,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leitgeb,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Škerget,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gajšek,	Marjetka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>oksidacija maščob</dc:subject><dc:subject>antioksidanti</dc:subject><dc:subject>emulzije</dc:subject><dc:subject>peroksidno število</dc:subject><dc:subject>p-anisidinsko število</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je bil določiti najučinkovitejši antioksidant oziroma kombinacijo antioksidantov v emulziji. Emulziji tipa (O/V) smo dodali različne antioksidante in tako dobili 13 vzorcev. Vzorce smo pospešeno starali tri mesece pri 50 °C. Vsak teden smo določili stopnjo oksidacije vzorcev. Stopnjo oksidacije smo določili s pomočjo dveh metod: peroksidnega in p-anisidinskega števila. Jodometrična določitev peroksidnega števila je titrimetrična metoda, s katero določamo primarne oksidacijske produkte  hidroperokside. Hidroperoksidi so nestabilne spojine brez  vonja in okusa. Določitev p-anisidinskega števila je spektrofotometrična metoda, s katero določamo sekundarne oksidacijske produkte. Sekundarni oksidacijski produkti, gre predvsem za aldehide in ketone, nastanejo z razpadom hidroperoksidov in dajejo maščobam značilne lastnosti žarkosti. Uporaba obeh metod nam omogoča celosten vpogled v oksidacijo emulzije. Ugotovili smo, da se je stopnja oksidacije v splošnem iz tedna v teden povečevala. Opazili smo tudi nekatera odstopanja, ki jih je mogoče pojasniti s pretvorbo primarnih produktov v sekundarne in nadalje z razpadom sekundarnih produktov. Najnižjo stopnjo oksidacije smo izmerili vzorcu, ki je vseboval komercialno dobavljivo mešanico antioksidantov. Zelo dobre rezultate smo opazili tudi pri slepem vzorcu. Menimo, da je razlog za to mandljevo olje v emulziji, ki je bogat vir vitamina E, ta pa je močan naravni antioksidant, ki očitno v kombinaciji z drugimi antioksidanti izgubi svojo učinkovitost. Najslabše se je odrezal vzorec, ki je vseboval oljetopne komponente ekstrakta rožmarina.</dc:description><dc:publisher>[V. Štih]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-02 16:20:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>54501</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 678.048:544.773.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19084054</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:TDSBERG9</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
