<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv inkapsulacijske dehidracije na morfologijo, regeneracijo ter aklimatizacijo in vitro vzgojene rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.)</dc:title><dc:creator>Baraba,	Marijana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrožič-Dolinšek,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ciringer,	Terezija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rebrinčevolistna hladnikovka</dc:subject><dc:subject>tkivna kultura</dc:subject><dc:subject>mikropropagacija</dc:subject><dc:subject>morfološke značilnosti rastlin</dc:subject><dc:subject>aklimatizacija</dc:subject><dc:subject>krioprezervacija</dc:subject><dc:subject>inkapsulacijska dehidracija</dc:subject><dc:description>Rebrinčevolistna hladnikovka ali hladnikija (Hladnikia plastinacifolia Rchb.) je ledenodobna endemična vrsta, ki v naravi raste samo na majhnem območju Trnovskega gozda v Sloveniji in je zato zelo ranljiva vrsta. Zavarovana je in situ in ex situ. Ex situ jo ohranjajo v botaničnem vrtu v Ljubljani. In situ jo hranimo in vitro na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer razvijamo postopke za dolgoročno hrambo s pomočjo krioprezervacije z inkapsulacijsko dehidracijo (ID). Krioprezervacijske metode lahko vplivajo na gensko stabilnost rastlinskega materiala, te pa na spremenjeno morfologijo rastline. Namen diplomske naloge je raziskati, ali krioprezervacija z ID izzove morfološke spremembe rastlinskega materiala. Primerjali smo morfološke značilnosti treh nekrioprezerviranih (ne-krio) in krioperezerviranih (krio) linij hladnikovke. Med vcepki ne-krio in krio linij večinoma nismo opazili statistično značilnih razlik v številu novih brstov, višini vcepkov, prisotnosti kalusa ter številu in dolžini korenin. Ne-krio vcepki so regenerirali v povprečju 1,2 brsta na vcepek. Vcepki krio linij so imeli v povprečju 1,8 brsta na vcepek, a so bili ti v povprečju nekoliko nižji kot vcepki krio linij. Pri ne-krio vcepkih se je tvorilo več kalusa kot pri krio vcepkih. Korenine so se tvorile na več kot 90 % ne-krio vcepkov, ki so imeli najpogosteje več kot 15 korenin. Na krio vcepkih so se korenine tvorile na 77,6 % vcepkov, in sicer so se najpogosteje tvorile od 1 do 4 korenine. Zadnja faza mikropropagacije, aklimatizacija vcepkov, je trajala 75 dni v rastni komori in nato 25 dni na prostem, v gredi so preživeli samo trije krio vcepki. V prihodnje bo treba optimizirati proces aklimatizacije.</dc:description><dc:publisher>[M. Baraba]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-04 21:51:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>54560</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 582.795:581.4(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 21647368</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:IM2C4XQI</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
