Primerjava brezposelnosti mladih V Evropski uniji in SlovenijiAvflič, Amanda (Avtor) Dajčman, Silvo (Mentor) trg delabrezposelnoststopnja brezposelnostimladibrezposelnost mladihstopnja brezposelnosti mladihGospodarska kriza je v začetku leta 2009 hudo prizadela Slovenijo. Stanje je bilo podobno kot ob osamosvojitvi, ko je Slovenija izgubila skoraj celoten jugoslovanski trg. Razlika je v tem, da si je Slovenija takrat dokaj hitro opomogla. Žal pa v letu 2009 Slovenije ni rešil gospodarski razcvet kot v začetku devetdesetih in posledice se čutijo še danes. Gospodarska kriza se je negativno odražala na trgu dela. Še posebej prizadeto skupino brezposelnih predstavljajo mladi. Za njih je značilna nižja stopnja aktivnosti in opazno višja stopnja brezposelnosti kot pri starejših kategorijah delovne sile. Trenutno bi težko trdili, da imajo mladi z vidika zaposlovanja pri nas lepo prihodnost. Temu ne bi smelo biti tako. Uspešen prehod s področja izobraževanja v področje dela mlade postavi v položaj enakopravnih članov družbe, saj zaposlitev zagotavlja socialno-ekonomsko neodvisnost. Predvsem zaradi slednjega je mlade brezposelne osebe potrebno obravnavati prioritetno in jih čim prej vključiti v delovno okolje. Zaradi večletne problematike zaposljivosti mladih smo se odločili v tem diplomskem projektu preučiti stanje mladih na trgu dela v državah Evropske unije ter podatke primerjati s Slovenijo. V teoretičnem delu smo najprej opredelili brezposelnost in posebej pregledali stanje na trgu dela v Evropski uniji in v Sloveniji. V nadaljevanju smo se osredotočili predvsem na mlade med 15. in 24. letom starosti. Opredelili smo njihove konkurenčne prednosti in pomanjkljivosti na trgu dela. V empiričnem delu smo s pomočjo obdelave statističnih podatkov preučili brezposelnost mladih v državah Evropske unije. Države smo razdelili v dve skupini, in sicer na tiste, ki imajo višjo stopnjo brezposelnosti mladih, in tiste z nižjo stopnjo brezposelnosti mladih. Najprej smo ugotovili, da stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji močno presega skupno stopnjo brezposelnosti. S tem smo potrdili našo prvo zastavljeno hipotezo. V nadaljevanju smo ugotovili, da se je stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji v preučevanem obdobju v večini nahajala pod povprečjem držav članic Evropske unije. S tem smo potrdili še našo drugo zastavljeno hipotezo. Nižja stopnja brezposelnosti mladih od povprečja v Evropski uniji pa sicer ni tako vzpodbuden podatek, saj se je ta v zadnjih nekaj letih v Sloveniji konstantno približevala povprečju držav Evropske unije. V letu 2013 je bila nižja le za dobri dve odstotni točki. V podrobnejši analizi smo ugotovili, da imajo tako v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji od gospodarske krize naprej višjo stopnjo brezposelnosti mlajši moški. S tem smo ovrgli tretjo zastavljeno hipotezo, ki je nakazovala na višjo brezposelnost mladih žensk. Kljub večletni problematiki brezposelnosti mladih pa je potrebno poudariti, da se je iz leta 2013 na 2014 stanje mladih na trgu dela izboljšalo. Na to kaže splošen upad stopenj brezposelnosti mladih po celotni Evropski uniji. Z ustreznimi programi, ukrepi in gospodarsko rastjo bomo na dobri poti odpravljanja omenjene problematike brezposelnosti mladih.[A. Avflič]20152015-09-08 21:01:32Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga54659UDK: 331.5COBISS_ID: 12125980NUK URN: URN:SI:UM:DK:0GZCZACFsl