SOCIALNO PODJETNIŠTVO KOT IZZIV V GOSPODARSKI KRIZISarjaš, Martina (Avtor) Uršič, Duško (Mentor) podjetništvosocialno podjetništvonevladne organizacijedružbena inovacijafinanciranjezaposlovanjegospodarska krizaZahodna gospodarstva se vse bolj usmerjajo v visoko tehnološke in delovno nizko intenzivne panoge, kar vodi v smeri rasti brez zaposlovanja. Kot problem na ravni ekonomije in sociale se tako zastavlja vprašanje, kako zagotoviti preživetje in socialno vključenost ljudi, ki jih bo tržni sektor izključil iz produkcijskih procesov. Kot odgovor se ponuja razvoj tretjega sektorja, ki zajema socialna podjetja, ki sicer delujejo po tržnem principu, vendar so podrejena neprofitnim ciljem zagotavljanja splošnega družbenega dobra ter vračanja ustvarjenih dobičkov v podjetja ali skupnost. Zaenkrat pa obstaja še mnogo nedorečenega tako na področju definiranja tretjega sektorja in socialne ekonomije kot tudi na področju zagotavljanja primernih pravnih, fiskalnih in organizacijskih mehanizmov, ki bi omogočali primeren razvoj tega sektorja. Politiki in družbi nasploh se zato zastavlja naloga vzpostavitve primernega formalnega ozadja za razvoj tretjega sektorja, ki bo v prihodnje prevzemal ključne funkcije v strukturi družbe. Socialno ekonomijo lahko opredelimo kot sistem podjetij in drugih pravnih subjektov, ki ne delujejo pretežno z namenom povečevanja dobičkov, temveč težijo k drugim ciljem, predvsem k splošnemu razvoju družbe v celoti. Vendar je razumevanje socialne ekonomije v različnih državah in različnih družbah različno. Kar je državam članicam Evropske unije skupnega je predvsem strinjanje v tem, da socialna ekonomija predstavlja pomembno komponento evropskega ekonomskega modela in je hkrati zelo pomembna kot aktivnost, ki pripomore k promoviranju socialne kohezije in demokracije. V zadnjih letih je socialno podjetništvo postalo predmet številnih pogovorov, predavanj in raziskav. Okolje, kamor je bilo postavljeno, pa nekako še ni zaživelo. Za slovensko okolje je socialno podjetništvo nekaj novega glede na zakonodajo in nekaj starega glede na načela, po katerih deluje. Njegovi podporniki se vztrajno trudijo, da bi socialno podjetništvo prišlo v veljavo. Družbena inovacija je tista, ki lahko spremeni sistem in posledično vsaj za določeno ciljno skupino ali družbo tudi življenje. Ali je družbena inovacija kot taka uresničena v klasičnem ali socialnem podjetništvu, v javnem sektorju ali nevladni organizaciji, ni pomembno, saj so njeni družbeni učinki nad tem. Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljno delo, krepi sposobnost družbe za reševanje težav (socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih), zagotavlja dodatno ponudbo proizvodov in storitev, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta in socialno integracijo ter poklicno reintegracijo ranljivih skupin ljudi na trgu dela (Romov, invalidov, prvih iskalcev zaposlitve – mladih, starejših iskalcev zaposlitve in drugih). Primeri dobrih praks nakazujejo pozitivno prihodnost socialnega podjetništva. Izkušnje drugih držav Evropske unije potrjujejo, da socialna podjetja opravljajo najrazličnejše dejavnosti tam, kjer je zatajil bodisi trg ali država, kar bi lahko povzročilo socialno izključenost in visoko stopnjo nezaposlenosti določenih delov družbe zaradi omejene sposobnosti državnih in lokalnih organov za reševanje nekaterih vprašanj socialnega varstva in gospodarskih izzivov, ki so jih sprožila regionalna in globalna gospodarska gibanja. Magistrsko delo je razdeljeno na tri dele in sicer: uvodni del, teoretični del in empirični del. V uvodnem delu so zajeta splošna poglavja: opredelitev področja in opis problema, namen in cilji raziskave, temeljne hipoteze, predpostavke in omejitve raziskave ter predvidene metode raziskovanja. Drugi, teoretični del, zajema šest poglavij. Prvo poglavje teoretičnega dela opredeljuje pojme, cilje in načela socialnega podjetništva, razlike med socialnim in običajnim podjetništvom ter dejavnosti in področja, ki jih lahko zajema socialno podjetništvo. Podala bom tudi pregled socialnega podjetništva v Evropski uniji in Sloveniji. Drugo poglavje zajema družbeno inovacijo kot podlago soci[M. Sarjaš]20152015-09-09 07:45:59Magistrsko delo/naloga54669UDK: 334.72COBISS_ID: 12166172NUK URN: URN:SI:UM:DK:FOGILQ9Osl