<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Napačna priznanja</dc:title><dc:creator>Trplan,	Larisa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Areh,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kazniva dejanja</dc:subject><dc:subject>storilci</dc:subject><dc:subject>preiskovanje</dc:subject><dc:subject>zaslišanje</dc:subject><dc:subject>priznanje</dc:subject><dc:subject>napačna priznanja</dc:subject><dc:subject>forenzična psihologija</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo opisali napačna priznanja. Ker je diplomsko delo predvsem teoretične narave smo povzemali ugotovitve različnih avtorjev, na koncu pa prišli do svojih ugotovitev in smo s tem potrdili ali ovrgli predvidene hipoteze.
Poskusili smo odgovoriti na vprašanja: kaj je sploh priznanje, kaj je napačno priznanje, kateri so vzroki za pojav napačnih priznanj, ter kateri dejavniki, vplivajo na napačna priznanja.
Samo priznanje lahko opredelimo kot izjavo osebe, s katero prizna kaznivo dejanje z vsemi elementi. Lahko je prostovoljna izjava ali izsiljena s strani policijskih preiskovalcev. Sem spadajo napačna priznanja oseb, ki priznajo kazniva dejanja, ampak ta dejanja dejansko niso storili. To naredijo zaradi pritiskov s strani policije ali pa če želijo zaščititi kakšno osebo, ji pomagati. Vzrokov, ki bi pripeljali do napačnih priznanj je več, zato na podlagi njih, ločimo prostovoljna, sporazumna, prepričevana lažna priznanja in vsiljeno  - sporazumna, ki so tudi najpogostejša. Dejavniki, ki najbolj povzročajo lažna priznanja so predvsem ranljivost oseb; pomanjkanje samozavesti, slabo prenašanje stresa, osebne duševne motnje; razvojno onemogočene osebe, ki ne razumejo vprašanja kaznivega dejanja ter starost oseb; predvsem mladostniki, ki prav tako kot osebe z motnjami v razvoju želijo ugajati avtoritativnim osebam.  
V nadaljevanju smo opisali posledice policijsko vsiljenih lažnih priznanj, pri katerih smo prišli do zaključka, da snemanje zaslišanj bistveno vpliva na podajanje napačnih priznanj. Kajti proces zaslišanja se v celoti snema in tako se izdatno zmanjšajo pritiski policijskih preiskovalcev, saj imajo podzavestno v glavi, da se jih snema in jih kasneje tudi sodnik in porota vidijo. 
Na koncu smo še opisali razvpito Reidovo tehniko, katera je v Sloveniji prepovedana, zaradi njenih kršitev človekovih pravic. Za Reidovo tehniko je značilno predvsem, da se v vsakem primeru pride do priznanja, pa naj bo le – to napačno ali pravilno. Uporabljajo se manipulacije, psihološka prisila in zavajanja ter s tem povezane prevare. 
Zaključujemo z zasliševanji v Sloveniji, pri katerih lahko ugotovimo, da je v preteklosti in do sedaj izšlo že mnogo knjig, med njimi tudi Policijski priročnik, v katerem bi naj bile opisane tehnike, ki bi se uporabljale med zasliševanji. Vendar se v teh opisih pojavljajo tehnike, ki so bolj ali manj sporne. Zato ne moremo točno zatrditi katere tehnike se pri nas pojavljajo. Sporne tehnike verjetno uporabljajo predvsem manj iznajdljivi policijski preiskovalci, iznajdljivi pa se poslužujejo lastnih oblik in tehnik.</dc:description><dc:publisher>L. Trplan]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-15 15:06:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>54856</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.9:340.6(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3041770</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:G1N0EGW4</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
