Moralna in etična raznolikost držav članic v sodni praksi EUŽugelj, Klemen (Avtor) Hojnik, Janja (Mentor) Moralaetikajavna moralanotranji trgSodišče EUpravo EUraznolikostsodna praksasorazmernost.Evropska unija je družbeno-politična tvorba 28 držav članic z ravno toliko različnih predstav o morali in etiki. Poleg tega pa med državami članicami obstaja notranji trg in njegova pravila. Enoten notranji trg, ki ga urejata Pogodba o Evropski uniji (PEU) in Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU), temelji na štirih svoboščinah, in sicer prostem pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala. Poznamo pa izjeme, ki lahko omejujejo te svoboščine in neekonomski razlog javne morale je ena izmed njih. V sodni praksi Sodišča EU se je do sedaj nabralo že precej primerov sodb, ki se dotikajo »moralno vprašljivih« področij, kot so mehke droge (marihuana), pornografija in pornografski izdelki, prostitucija, igre na srečo ter splav in umetna oploditev in prinašajo različne odločitve Sodišča EU. Pravila Evropske unije dovoljujejo argument samoodločbe držav članic, ki predstavlja situacijo, kjer se lahko demokratično zaščitijo nekatere moralne in etične vrednote v državah članicah, in argument pridržka, ki onemogoča določene odločitve nacionalnih politik. V bistvu je argument pridržka zrcalna slika argumenta samoodločbe. Očitna neenakost ukrepov samoodločbe in pridržka pomeni velik izziv za pravo EU. Porajajo se tri možne različice reševanja konflikta med tema dvema argumentoma, in sicer nagibanje k mednarodni morali in etiki, v smeri ločenosti narodne morale in etike ter uravnoteženost s pomočjo načela sorazmernosti.[K. Žugelj]20152015-09-27 17:00:18Diplomsko delo/naloga55094UDK: 341.2:339.5:176.5(043.2)COBISS_ID: 5070379NUK URN: URN:SI:UM:DK:FRJCXMYOsl