Glasoslovni in oblikoslovni oris dokležovskega govoraPucko, Renata (Avtor) Koletnik, Mihaela (Mentor) slovenski jezikdialektologijapanonska narečna skupinaprekmursko narečjedolinsko podnarečjedokležovski govorglasoslovjeoblikoslovjebesediščeV diplomskem delu z naslovom Glasoslovni in oblikoslovni oris dokležovskega govora so predstavljene značilnosti omenjenega govora na treh ravninah, in sicer na glasoslovni, oblikoslovni in besedoslovni. Gradivo je zbrano s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas in prostega govora informatorjev. Zbiranje gradiva se je odvijalo z metodo snemanja in zapisovanja s fonetično transkripcijo. V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Dokležovje ter okolice. Temu sledi predstavitev glasoslovnih značilnosti dokležovskega govora, ki ga uvrščamo v panonsko narečno skupino, natančneje v prekmursko narečje in južno oz. dolinsko podnarečje. V govoru je značilen monoftongično-diftongičen samoglasniški sistem, sestavljen iz dolgih, kratkih in nenaglašenih samoglasnikov, ki so možni v vseh besednih zlogih. Naglas je dinamičen oz. jakostni. Pri oblikoslovju so ohranjeni vsi trije spoli in vsa tri števila, v sklanjatvi samostalnika je ohranjenih vseh šest sklonov. Večina samostalnikov in pridevnikov se sklanja po nepremičnem naglasnem tipu. Končnica v moškem in srednjem spolu v dajalniku in mestniku ednine je -i, ženski spol pa ima v orodniku ednine končnico -of. Govor ne pozna preglasa za c, j, č, ž, š. Nenaglašeni deležnik na -l m. sp. se lahko končuje na -o ali -ú. V prislovnih oblikah najdemo veliko arhaičnih osnov. Besedje dokležovskega govora je predvsem slovansko. Med prevzetimi besedami prevladujejo germanizmi, nekaj manj je romanizmov in madžarskih ter hrvaških izposojenk.[R. Pucko]20152015-09-27 22:28:30Diplomsko delo55096UDK: 811.163.6'28COBISS_ID: 21686536NUK URN: URN:SI:UM:DK:IYMTBSK3sl