<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>UČINKOVITOST TRENINGA UPRAVLJANJA S STRESOM: APLIKACIJA INTERVENCIJE NA DVEH VZORCIH</dc:title><dc:creator>Lukman,	Gabriela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tement,	Sara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Stres</dc:subject><dc:subject>intervencije</dc:subject><dc:subject>upravljanje s stresom</dc:subject><dc:subject>zaposleni</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>učinkovitost.</dc:subject><dc:description>Namen naše raziskave je bil preučiti učinkovitost treninga upravljanja s stresom na dveh vzorcih. Raziskava je bila sestavljena na podlagi kontroliranega eksperimenta, v katerega sta bili vključeni dve eksperimentalni in dve kontrolni skupini. Trening upravljanja s stresom smo najprej izvedli z zaposlenimi. Zanimalo nas je, ali bodo udeleženci treninga poročali o nižji stopnji doživljanja stresa po treningu v primerjavi z rezultati pred treningom. Prav tako nas je zanimalo, ali bodo udeleženci eksperimentalne skupine poročali o nižji stopnji stresa po treningu v primerjavi z rezultati kontrolne skupine. Trening smo kasneje adaptirali in ponovno izvedli s študenti. Zanimalo nas je, ali bodo študenti, ki so sodelovali v treningu, poročali o nižji stopnji doživljanja stresa v primerjavi s kontrolno skupino. Prav tako nas je zanimalo, ali bodo udeleženci poročali o večji učinkovitosti, boljšem upravljanju s časom in višji/nižji stopnji pozitivnega/negativnega afekta. Navsezadnje pa nas je zanimalo tudi, ali bodo udeleženci eksperimentalne skupine na vseh omenjenih področjih poročali o izboljšanju rezultatov po treningu.
Vzorec je bil sestavljen iz 77 udeležencev, od tega je bilo 35 negovalnih delavcev iz ustanove za usposabljanje, delo in varstvo oseb z motnjami v duševnem razvoju in 32 študentov Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.  Zaposleni so rešili vprašalnik Lestvica doživljanja stresa (Cohen, 1988), študentje so rešili nabor naslednjih vprašalnikov: Lestvica doživljanja stresa (Cohen, 1998), Lestvica samoučinkovitosti (Jerusalem in Schwaver, 1992), Lestvica upravljanja s časom (Britton in Tesner, 1991) in Lestvica pozitivnega in negativnega afekta (Watson, Clark in Tellegen, 1988). 
Rezultati raziskave se delno ujemajo s predhodnimi študijami. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je trening upravljanja s časom dosegel pričakovan učinek, s čimer smo potrdili obe hipotezi. V nasprotju s pričakovanji trening ni imel predvidevanega učinka pri študentih, zato  smo v tem primeru zavrnili vse navedene hipoteze.</dc:description><dc:publisher>[G. Lukman]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-10-14 10:43:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>55274</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.944.4:331.442(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 21693448</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:NTUQZSBG</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
