<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prilagoditve učnega okolja kot dejavnik uspešnosti učencev s posebnimi potrebami v inkluzivni šoli</dc:title><dc:creator>Štritof,	Renata	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanuš-Grmek,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>inkluzivna šola</dc:subject><dc:subject>vloga učitelja</dc:subject><dc:subject>učno okolje</dc:subject><dc:subject>soustvarjanje učinkovitega učnega okolja</dc:subject><dc:subject>prilagoditve</dc:subject><dc:subject>učna uspešnost</dc:subject><dc:description>Učitelj v inkluzivni šoli s soustvarjanjem učinkovitega učnega okolja in prilagajanjem pouka učenčevim posebnim vzgojno-izobraževalnim potrebam omogoča učencem s posebnimi potrebami uspešno učenje in optimalni razvoj njegovih potencialov. Učenci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) prilagodi organizacija pouka in časa, izvajanje pouka in način preverjanja ter ocenjevanja. Namen magistrskega dela je preučiti prilagoditve učnega okolja kot dejavnik uspešnosti pri učencih s posebnimi potrebami. Zaradi pomembne in odgovorne vloge učitelja v inkluzivni šoli smo raziskovali soustvarjanje in prilagajanje učnega okolja pri učiteljih za učence s posebnimi potrebami ter ugotavljali stališča učiteljev do dejavnikov uspešnosti. Statistično so bili kontrolirani dodatna usposobljenost za delo z učenci s posebnimi potrebami, stopnja, na kateri učitelji poučujejo in delovne izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja. Osredotočili smo se predvsem na dodatna znanja za delo z učenci s posebnimi potrebami, saj naj bi bil učitelj, ki ima ustrezna znanja in veščine za delo z učenci s posebnimi potrebami, pri delu z njimi uspešnejši (Kavkler, 2002). V raziskavi sta bili  uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Na vprašalnik je odgovorilo 280 učiteljev in učiteljic iz slovenskih osnovnih šol. Ugotavljamo, da predvsem učitelji z dodatnimi znanji za delo z učenci s posebnimi potrebami bolj prilagajajo pouk ter soustvarjajo učinkovito učno okolje. Rezultati raziskave pa tudi kažejo, da učitelji  prilagoditvam pri organizaciji in pri izvajanju pouka, ki so pomemben del učinkovitega in spodbudnega učnega okolja, ne pripisujejo posebnega pomena za doseganje učne uspešnosti pri učencih s posebnimi potrebami.</dc:description><dc:publisher>[R. Štritof]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-11-29 14:30:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>55572</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 21856520</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:7D6KQ0AK</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
