Odpiranje arhivov obveščevalno-varnostnih služb - primer SlovenijeSkamen, Nuša (Avtor) Sotlar, Andrej (Mentor) Koren, Božidar (Komentor) obveščevalno-varnostna dejavnostobveščevalno-varnostne službetajni podatkiarhivdiplomske nalogeVsaka obveščevalna služba hrani vse svoje pridobljene podatke v bazah podatkov. Glede na določeno zakonodajo pa mora po določenem času (odvisno od vsake posamezne države) te podatke predati pristojnemu državnemu arhivu, ki mora s tem arhivom ravnati v skladu z ustrezno zakonodajo (pri nas to področje podrobneje opredeljuje Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki med drugim določa do kdaj je dostop prepovedan ter tudi vse kasnejše ravnanje s tem gradivom. Nad določenimi arhivi, ki so pod oznako »tajno«, pa je potrebna stalna kontrola, saj bi lahko v primeru, če bi ti arhivi, oziroma tajni podatki prišli v »roke« nepooblaščeni osebi, do določene mere ogrozilo varnost ali vsaj mednarodni ugled, oziroma položaj države v mednarodni skupnosti. V javnosti in v krogu političnih strank se je na to temo veliko govorilo, saj so privrženci, tako desne, kot leve politične opcije, še vedno neenotni, predvsem glede odprtja arhivov nekdanje SDV. Da bi dosegli boljšo dostopnost do teh arhivov, kot so navajali v medijih, smo volilni upravičenci RS imeli možnost da se o tem izjasnimo in odločimo na kar dveh referendumih. Dejstva, do katerih smo med drugim prišli so tudi, da kljub temu kako se določeni posamezniki trudijo, da bi prišli do dejanskih dejstev o delovanju nekdanje SDV, so na drugi strani določeni posamezniki, ki se trudijo, da se ta dejstva širši javnosti nikoli ne bi do potankosti razkrila.N. Skamen]20152015-12-18 21:25:25Diplomsko delo/naloga55727UDK: 351.746.1(043.2)COBISS_ID: 3205354NUK URN: URN:SI:UM:DK:LKURRXFPsl