<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V PRIMERU PRODAJE</dc:title><dc:creator>Prica,	Gaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Završnik,	Bruno	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>marketinško komuniciranje</dc:subject><dc:subject>marketing</dc:subject><dc:subject>ustvarjalnost v marketingu</dc:subject><dc:subject>oblačila iz druge roke</dc:subject><dc:subject>second hand</dc:subject><dc:subject>vintage.</dc:subject><dc:description>V današnjem času, času materializma, kjer nas družba spodbuja v potrošnjo kakršne še ni bilo, se je začel pojavljati nov trend in sicer trgovine z oblačili iz druge roke, s katerim bi razbremenili masovno proizvodnjo. Že v preteklosti je bilo kupovanje oblačil iz druge roke nekaj vsakdanjega, pravzaprav zelo zaželeno, saj so bila oblačila narejena iz kvalitetnih materialov. Kasneje so rabo oblačil iz druge roke začeli povezovati z dobrodelnostjo, tako so šele po letu 1880 tovrstna oblačila dobila negativen prizvok. Oblačila iz druge roke so spet postala aktualna v petdesetih in šestdesetih letih, kot glavni označevalec, s katerim so mladi izražali svoj življenjski stil in tako nasprotovali množičnemu okusu. Razlog za takšno oblačenje ni bila revščina, temveč nasprotovanje običajnemu. V Sloveniji smo glede tovrstnih oblačil in trgovin še vedno daleč za svetovnimi in evropskimi trendi. Še vedno smo polni predsodkov in trgovine z oblačili iz druge roke povezujemo z revščino in se jim bomo, dokler bo le mogoče, izogibali. Tukaj je potrebno narediti korak naprej. S pomočjo marketinškega komuniciranja je potrebno o tem govoriti, seznaniti javnost o oblačilih iz druge roke, kakšna je njihova zgodovina, kaj pomenijo (second hand, vintage), kaj nudijo posamezniku, kako se lahko skozi tovrstna unikatna oblačila izražajo, kako z nakupom pomagajo zmanjšati masovno potrošnjo in posledično poskrbijo za okolje. Potrebno je izoblikovati prijaznejši izgled tovrstnih trgovin in drugih dejavnosti, ki bi bile prilagojene različnim vrstam oblačil iz druge roke. Mogoče tako le uspemo dohiteti svetovne in evropske trende.</dc:description><dc:publisher>[G. Prica]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-01-15 19:29:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>57116</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 659.3</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12223516</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:0XRQYLYI</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
