<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>SIMULACIJE IN OPTIMIZACIJE ODSTRANJEVANJA HLAPNIH ORGANSKIH SNOVI IZ ODPADNIH TOKOV</dc:title><dc:creator>Petrovič,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak-Pintarič,	Zorka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Škerget,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bogataj,	Miloš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hlapne organske snovi</dc:subject><dc:subject>prepihovanje z zrakom</dc:subject><dc:subject>Aspen Plus</dc:subject><dc:subject>GAMS</dc:subject><dc:subject>simulacija</dc:subject><dc:subject>optimizacija</dc:subject><dc:subject>čiščenje odpadnih voda</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo izvedli modeliranje, simulacijo in optimizacijo procesa odstranjevanja HOS iz odpadnih vod s tehniko prepihovanja z zrakom (angl. air stripping). V prvem delu naloge smo ugotavljali vpliv ključnih procesnih parametrov na učinkovitost odstranjevanja. Rezultati kažejo, da se z višanjem temperature, razmerja volumskih pretokov zrak/voda, višine polnila in premera kolone, učinkovitost odstranjevanja povečuje. Sorazmerno s tem se povečujejo tudi skupni letni stroški procesa. Zaradi tega smo izvedli ekonomsko optimizacijo procesa, da bi dosegli zakonsko dovoljeno koncentracijo posameznih HOS v pitni vodi ob čim nižjih stroških. Enačbo odvisnosti skupnih letnih stroškov od posameznih procesnih spremenljivk smo pridobili z uporabo programa SuperPro Designer. Proces smo nato simulirali in optimizirali v programih Aspen Plus in GAMS. Rezultati optimizacije kažejo, da ima največji vpliv na stroške procesa temperatura, na katero mora grelnik segreti vodo pred vstopom v kolono. Simulator tako v vseh primerih optimizacije vzdržuje ta parameter na najnižji dovoljeni vrednosti, želene učinkovitosti odstranjevanja pa skuša dosegati  predvsem s spremembo višine polnila. V primerih, ko to ne zadostuje, se spreminja tudi pretok zraka in s tem posledično razmerje volumskih pretokov zrak/voda. Simulator spreminja tudi premer kolone, ki pa je omejen na ozkem območju zaradi nevarnosti poplavljanja kolone, tako da ta parameter nima tako izrazitega vpliva. Optimizacijo smo izvedli za pet HOS: benzen, toluen, kloroform, etilbenzen in klorobenzen. Učinkovitosti, ki smo jih dosegli, so zelo visoke in znašajo tudi nad 99,95 %. Izračunani skupni letni stroški znašajo okoli 400 000 €/a, odvisno od zahtevane učinkovitosti odstranjevanja in od HOS, ki jo odstranjujemo iz odpadne vode. Rezultati kažejo, da se komponente z višjimi Henry-jevimi konstantami (etilbenzen, benzen, toluen) odstranjujejo lažje kot komponente z nižjimi vrednostmi teh konstant (klorobenzen, kloroform), ki za dosego enake učinkovitosti odstranjevanja zahtevajo višje letne stroške procesa.</dc:description><dc:publisher>[T. Petrovič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-02-02 14:32:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>57240</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 628.161.32(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19534102</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:WXO4M7WG</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
