<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pošiljanje in prejemanje eRačunov gospodarskih družb po 01.01.2015</dc:title><dc:creator>Pavšek,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mežnar,	Drago	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>-	e-račun
-	elektronski račun
-	elektronsko poslovanje 
-	elektronsko arhiviranje
-	e-hramba
-	e-arhiv</dc:subject><dc:description>Večji prelom pri uvedbi e-računov je bilo sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1G), ki je začel veljati 1. 1. 2013. Tako sta postala izenačena papirnati in elektronski račun. Pred sprejetjem omenjenega zakona sta elektronsko poslovanje urejala Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) ter Zakon o varovanju dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih (ZVDAGA). Na spremembo zakona je vplivala Direktiva Sveta 2010/45/EU, katero so morala države članice Evropske unije vključiti v svojo zakonodajo najpozneje do 31. 12. 2012. 

Kaj pomeni to za Slovenijo? Vse gospodarske družbe so imele od takrat možnost vzpostavitvi sistem posredovanja e-računov do končnega prejemnika e-računa ne glede na to, ali je ta proračunski uporabnik ali ne. Pri vzpostavitvi sisteme e-računa so morale gospodarske družbe pomislite tudi na vse sedanje in bodoče prejemnike e-računa. Pri tem je ključnega pomena izbira posrednika pri posredovanju in prejemanju e-računov. Ovira pri tem je, da vsi posredniki ne vključujejo vseh možnosti posredovanja e-računa in glede na trenutno Zakonodajo je obvezno pošiljanje e-računa proračunskim uporabnikom, ne pa preostalim gospodarskim družbam.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-02-16 04:37:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>57337</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7560979</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:XZZFYVNQ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
