EKSKLUZIJA DOKAZOV V NOVEJŠI SODNI PRAKSI REPUBLIKE SLOVENIJEGabrič, Marko (Avtor) Dežman, Zlatan (Mentor) Šošić, Miha (Komentor) Ekskluzija dokazovutilitarsitična doktrinadosledna ekskluzijaodklon sodne praksetehtanjeizjeme po doktrini »sadežev zastrupljenega drevesa«Ekskluzija dokazov je institut, ki izvira iz anglosaškega akuzatornega sistema kazenskega postopka, razvilo pa ga je Vrhovno sodišče ZDA. Bistvo obravnavanega instituta je v tem, da prepreči, da bi se nezakonito ali protiustavno pridobljeni dokazi lahko uporabili v kazenskem postopku. Obstajata dva glavna teoretična pristopa k ekskluziji dokazov, in sicer utilitaristično pojmovanje in načelno oziroma dosledno pojmovanje. V Sloveniji je uzakonjena dosledna ekskluzija dokazov, kar pomeni, da je potrebno vsak dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin izločiti iz sodnega spisa, sodna odločba pa se nanj ne sme opreti. Vendar pa je slovenska sodna praksa prikazala odklon od te ureditve z uporabo metode tehtanja, in sicer s tehtanjem med kršeno ustavno pravico obdolženca in varovano pravico posameznika, ki je dokaz pridobil s posegom v pravico, ter tehtanje med prizadeto ustavno pravico obdolženca in javnim interesom za učinkovit pregon kaznivih dejanj, če je dokaze s posegom v pravico obdolženca pridobil državni organ. Poleg tega je sodna praksa pokazala odklon tudi z uporabo štirih izjem, ki jih je v zvezi z doktrino »sadežev zastrupljenega drevesa« izoblikovalo Vrhovno sodišče ZDA: izjema dobre vere, neizogibnega odkritja, neodvisnega vira in zbledelega madeža.[M. Gabrič]20152016-03-06 17:33:22Magistrsko delo/naloga57646UDK: 343(043.3)COBISS_ID: 5039147NUK URN: URN:SI:UM:DK:1Z8O8XBPsl