<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv različnih pridelovalnih sistemov na pridelek soje (Glycine max. (L.) Merr.)</dc:title><dc:creator>Kornhauser,	Nino	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavec,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakop,	Manfred	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>soja</dc:subject><dc:subject>pridelovalni sistemi</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:subject>sorta</dc:subject><dc:description>Leta 2014 je bil izveden poljski poskus, del trajnostnega poskusa v okviru raziskovalnega projekta CRP  Soja (V4-1407), ki je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Proučevan je bil vpliv pridelovalnih sistemov in kultivarja na pridelek soje (Gycine max. Merll.). Med seboj smo primerjali različne pridelovalne sisteme (PS): konvencionalni (KON), integrirani (IPP), ekološki (EKO), biodinamični (BD), kontrolno obravnavanje (K) in sorti (S) 'ES Mentor' in 'Aligator'. Pridelki so se med pridelovalnimi sistemi statistično značilno razlikovali. Statistično značilno višji pridelki so bili doseženi pri BD (1,24 kg 5 m-2) in IPP (1,17 kg 5 m-2). Značilno najnižji pridelki so bili doseženi v EKO (0,91 kg 5 m-2), K (0,99 kg 5 m-2 ) in KON (1,03 kg 5 m-2 ). Signifikantne razlike v pridelkih so bile tudi med sortama. Višji pridelki so doseženi pri sorti 'ES Mentor' (1,13 kg 5 m-2) v primerjavi s sorto 'Aligator' (1,02 kg 5 m-2). Interakcija med PS in S je bila značilna.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-03-08 07:36:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>57667</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:LP0EU0WB</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
