<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VPLIV TIPOV OBIRALNIKOV KORUZE IN HITROSTI VOŽNJE NA KVALITETO LIČKANJA</dc:title><dc:creator>Petek,	Branka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stajnko,	Denis	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>koruza</dc:subject><dc:subject>obiralnik</dc:subject><dc:subject>ličkanje</dc:subject><dc:subject>hitrost</dc:subject><dc:subject>spravilo</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je analizirati razliko v kvaliteti spravila koruze s starejšim (Tornado 40) in novejšim modelom (Tornado 40 EOL) obiralnika koruze SIP, prav tako pa tudi izgube in poškodbe pridelka, nastale zaradi različne hitrosti spravila. Poskus je bil opravljen na parceli Lesjak (okolici Arje vasi), na srednje poznem hibridu zobanke Saxxoo. Poskusna parcela je bila najprej razdeljena na dva dela glede na tip obiralnika, potem pa smo z vsakim obiralnikom obirali koruzne storže pri štirih različnih prestavah – traktor Torpedo Deutz TX 48 (S1  prva direktna, L2  druga reduktor, L3  tretja reduktor in L4  četrta reduktor) oziroma hitrostih vožnje (varianta) v treh ponovitvah. Posamezna parcelica je bila dolga 50 m in široka za eno vrsto koruznih rastlin (0,70 m). Povprečna izmerjena hitrost pri obiralniku Tornado 40 je znašala pri L2 2,03 km/h, L3 3,02 km/h, L4 4,34 km/h in S1 6,25 km/h. Povprečna izmerjena hitrost pri obiralniku Tornado 40 EOL je znašala pri L2 2,09 km/h, L3 3,11 km/h, L4 4,52 km/h in S1 6,49 km/h. Ko smo strojno obrali posamezno vrsto, smo pobrali še vse neobrane in odpadle storže ter jih ločeno stehtali in spravili v vreče za kasnejšo analizo v laboratoriju. Število ličja na storžu v odvisnosti od hitrosti je bilo boljše pri obiralniku Tornado 40 EOL, saj je bila oličkanost boljša, poškodbe storžev pa zanemarljivo večje (0,5 %), saj je bilo povprečno število ličja na posameznem storžu manjše. Masa izgub pri Tornadu 40 EOL s hitrostjo pada. Z obiralniki koruze oberemo storže koruze v optimalnem času zrelosti in za pogon ne potrebujemo močnega traktorja. Primerna rešitev so predvsem zaradi stroškov sušenja, ki jih na manjših kmetijah ni, saj potem koruzo pospravijo v koruznjake.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-03-15 21:44:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>57771</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:NN6MRXIX</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
