BESEDJE ZA KMEČKO HIŠO IN ORODJE V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIHCipot Hari, Laura (Avtor) Koletnik, Mihaela (Mentor) KLJUČNE BESEDE: dialektologijaprekmursko narečjeravensko podnarečjegoričko podnarečjeetimologija.POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Besedje za kmečko hišo in orodje v izbranih prekmurskih govorih je bilo s pomočjo vprašalnice za SLA zbrano besedje iz pomenskih polj »kmečka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)« in »kmečko orodje, kmečka opravila in drugo«. V prvem sklopu je 101 vprašanje, v drugem pa 134 vprašanj. Zbiranje gradiva je potekalo v štirih vaseh, od katerih so tri zajete v mrežo točk za SLA: v T1 (Lukačevcih ‒ moja domača vas), SLA 388 (Gorica), SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci v Prekmurju). Govor prvih dveh vasi uvrščamo v osrednje ‒ ravensko podnarečje, govor drugih dveh pa v severno ‒ goričko podnarečje, ki se skupaj z južnim ‒ dolinskim podnarečjem uvrščata v prekmursko narečje. Besedje je posneto z digitalnim diktafonom, zapisano v fonetični obliki ter etimološko pojasnjeno s pomočjo etimoloških slovarjev, prevzete besede pa s pomočjo slovensko-nemškega in nemško-slovenskega ter slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja. Opravljena je tudi analiza gradiva, ki kaže, da je skoraj tri četrtine zbranega besedja slovanskega izvora, slaba četrtina besedja je prevzetega, od tega je največ germanizmov, sledijo madžarizmi, najmanj je romanizmov. Sedem izrazov je neznanega izvora. Več prevzetega besedja je v prvem sklopu »kmečka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)«. Izsledki analize kažejo, da bližina Madžarske ni bistveno vplivala na prekmurščino, je pa veliko večji pečat v prekmurskem jeziku in obravnavanih podnarečjih pustilo sobivanje z nemško skupnostjo v preteklosti.L. Cipot Hari]20162016-03-30 13:01:58Diplomsko delo57946UDK: 811.163.6'282(043.2)COBISS_ID: 22142728NUK URN: URN:SI:UM:DK:EVHRAOOIsl