<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>METODE ZA SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI V MIKRO PODJETJIH</dc:title><dc:creator>Verdnik,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ženko,	Zdenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavkler,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ustvarjalnost</dc:subject><dc:subject>ustvarjalno razmišljanje</dc:subject><dc:subject>inoviranje</dc:subject><dc:subject>mikro podjetja</dc:subject><dc:subject>vodenje</dc:subject><dc:subject>posameznik</dc:subject><dc:subject>skupina</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>sodelovanje</dc:subject><dc:subject>sistem</dc:subject><dc:description>Prepričani smo, da najboljše in najkoristnejše ideje za izboljšave delovnega procesa poznajo zaposleni, ki opravljajo ter aktivno sodelujejo v določenem procesu dela in zato vedo, kako ga izboljšati. Ustrezna spodbuda, komunikacija in sodelovanje med vodstvom in zaposlenimi igrajo pomembno vlogo, ko govorimo o tem, zakaj zaposleni določeno stvar naredijo dobro, oziroma  zakaj ne. Učinkovite metode in vzvodi, ki povečujejo ustvarjalno razmišljanje v delovnem procesu, so lahko že manjše spodbude in enostavne spremembe, vendar morajo biti zaposlenim predstavljene z ustrezno motivacijo, v delovni proces pa vpeljane pravilno. Vodstvo mora nadgraditi svoja znanja in jih uporabljati tako, da bo pri zaposlenih doseglo premik v razmišljanju od »moram delati kot doslej, ker je to edini način …« k »hočem, tako bo zagotovo boljše, vem, da lahko, in želim…«. 

V poglavjih 2.- 5. smo preučili teoretične okvirje in sodobne metodološke pristope na temo ustvarjalnosti in inovativnosti. Pozornost smo namenili preučevanju teoretičnih podlag, ki so pomembne za vzpostavljanje ustrezne, ustvarjalno naravnane organizacijske klime. Preučevali smo tako teoretične podlage, kot tudi v praksi uporabljene pristope, s katerimi vodstva uspešnih podjetij pospešujejo ustvarjalno razmišljanje in tako bolj inovativno upravljajo s človeškim potencialom. 

Poglavje 6. pregledno orisuje načrtovanje, izvedbo in rezultate lastne analize. S pomočjo anketnega vprašalnika smo poskušali s strani relevantnih, v analizo vključenih poslovnih subjektov, pridobiti čim več uporabnih informacij, ki se nanašajo na procese spodbujanja ustvarjalnega razmišljanja sodelujočih v mikro slovenskih podjetjih. Interpretacija podatkov ponuja vpogled v dejansko stanje in izpostavlja nekatere pomembne ugotovitve, ki jih je mogoče uporabiti za izboljšave ali pa jih primerjati s stanjem v večjih podjetjih.

V 7., sklepnem poglavju, smo glede na vse ugotovitve predlagali lasten model povezanih metod za sistematično spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja zaposlenih in posledično višjo stopnjo inovativnosti v slovenskih mikro podjetjih. 
Poimenovali smo ga SURZIP MODEL (Sistem za Ustvarjalno Razmišljanje Zaposlenih in Inovativnost Podjetij).</dc:description><dc:publisher>L. Verdnik]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-21 20:32:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>58548</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 001.895</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12481564</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:CA5FGPEN</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
