<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Usmeritve za delo z osebami z demenco v domovih za starejše</dc:title><dc:creator>Mlakar,	Bernarda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ramovš,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ribič,	Tatjana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Demenca</dc:subject><dc:subject>fenomen demence</dc:subject><dc:subject>modeli</dc:subject><dc:subject>metode</dc:subject><dc:subject>koncepti</dc:subject><dc:subject>usmeritve in celostna obravnava oseb z demenco</dc:subject><dc:subject>domovi za starejše</dc:subject><dc:subject>oddelki za demenco</dc:subject><dc:subject>oskrba ter pristopi v zdravstveni negi.</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili fenomen demence, pristope obravnave oseb z demenco, najpogostejše oblike varstva, organizirane bivalne modele in institucionalno varstvo ter zakonske podlage, standarde in normative za obravnavo oseb z demenco v domovih za starejše. Metodologija raziskovanja. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, sestavljenega iz petnajstih vprašanj pol odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 39 domov po Sloveniji, ki izvajajo storitve institucionalnega varstva za osebe z demenco starejše od 65 let in več. Rezultate ankete smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS Statistics 19.
Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da v domovih za starejše najpogosteje izvajajo integrirano obliko varstva oseb z demenco, tako meni 51,2 % vprašanih, 42,9 % jih je mnenja, da imajo v domu organizirano integrirano obliko oskrbe IV, kar je tudi prevladujoča oblika. Prav tako so rezultati ankete pokazali, da 35,7 % vprašanih meni, da domovi za starejše najpogosteje zagotavljajo varnost osebam z demenco z metodo osebnega spremljanja. Ugotovili smo tudi, da 24 % domov, kar je tudi najpogosteje, namešča na oddelek osebe z demenco, ki so v domu že dlje časa in so naknadno zbolele za demenco na podlagi mnenja psihiatra.
Sklep. Iz raziskave je razvidno, da imajo domovi za starejše pri obravnavi oseb z demenco veliko izkušenj in strokovnega znanja, so usmerjeni v razvijanje in  uvajanje novih modernih konceptov dela ter v zagotavljanje kakovostnih bivalnih razmer. Učinkovit razvoj in uspešnost dela pa bo v prihodnosti vsekakor tudi odvisna od naklonjenosti vladnih institucij, ukrepov državne, mednarodne in evropske politike, spreminjanja zdravstvenih reform ter  nacionalnih strategij.</dc:description><dc:publisher>[B. Mlakar]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-22 19:31:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>58597</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.89-053.9(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2212260</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:JW9M15T8</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
