ANALIZA POTREB IN DOSTOPNOSTI DO BANČNIH VIROV FINANCIRANJA MAJHNIH PODJETIJ V SLOVENIJIKolenc Levar, Polonca (Avtor) Dajčman, Silvo (Mentor) MSP v Sloveniji in EUzadolženost podjetijpotrebe po bančnih kreditihdostopnost do bančnih virov financiranja.Majhna podjetja v Sloveniji so pri financiranju v največji meri odvisna od bančnih kreditov in imajo omejen dostop do tovrstnega načina financiranja. Raziskava o vzrokih in posledicah navedenega je rdeča nit magistrskega dela. Majhna podjetja v Sloveniji, ki delijo značilnosti in usodo mikro in srednjih podjetij (v nadaljevanju MSP) in jih v magistrskem delu zaradi tako dostopnih podatkov pogosto obravnavamo skupaj, so v slovenskem gospodarstvu zelo pomembna, saj MSP predstavljajo 99,7 % vseh podjetij v Sloveniji. Vendar so ta podjetja tudi med bolj zadolženimi, še zlasti se financirajo z bančnimi krediti. V času pred izbruhom gospodarske krize je bila v Sloveniji kreditna ekspanzija, ki je spremljala proces hitre gospodarske rasti. Tako so bile banke v Sloveniji ob izbruhu finančne in gospodarske krize zelo zadolžene na grosističnih trgih, slovenska podjetja, še posebej MSP, pa pri bankah. V letu 2008 je bilo razmerje med dolžniškim in lastniškim virom financiranja podjetij zelo visoko, finančni vzvod je bil zaradi neustreznih razvojnih politik visok. Z razdolževanjem podjetij pri bankah, se je le-ta znižal, a v obdobju 2011-2013 še vedno ostajal med višjimi v EU. Razdolževanje podjetij preko znižanih investicij podjetij zavira gospodarsko rast, po drugi strani pa upad gospodarske aktivnosti prispeva svoj delež k nižjemu povpraševanju po kreditih, hkrati pa je otežen dostop bank (zaradi vse slabše kapitalske ustreznosti) do virov financiranja na mednarodnih finančnih trgih silil banke k zmanjšanju kreditiranja. Poleg padca povpraševanja po kreditih se je v preučevanem obdobju zniževalo tudi stanje obstoječih kreditov MSP, nižale so se tudi obrestne mere za dane kredite, ki pa so kljub temu bile vseskozi nad povprečnimi obrestnimi merami v EU. Stopnja presežnega povpraševanja je v opazovanem obdobju v Sloveniji naraščala; v letu 2013 je bil presežek povpraševanja nad ponudbo že preko 34 %. V obdobju 2011-2013 je naraščalo zgolj povpraševanje MSP po kreditih za prestrukturiranje, kot odraz težav podjetij za odplačevanje dolgov. Banke so kot najpogostejše razloge za zavrnitve kreditov navajale slabo boniteto komitentov in nestrinjanje strank s pogoji financiranja. A dejstvo je, da banke pred sanacijo konec leta 2013 niso imele zadostnih virov za financiranja, podjetja pa so bila visoko zadolžena. Visoka zadolženosti slovenskih podjetij pa je posledica zlasti nizkega kapitala v podjetjih. Neto finančna vrzel je v opazovanem obdobju naraščala za vse vire financiranja, še posebej za bančne kredite. Vse navedeno nesporno kaže na težave in omejitve pri dostopu do bančnega financiranja MSP v Sloveniji v obdobju 2011-2013. Dostopnost do virov financiranja je tudi po izvedenih anketah Banke Slovenije, ki jo vsako leto opravi med MSP, ključni zaviralni element poslovanja podjetij v tem obdobju. V magistrskem delu primerjamo dostopnost do bančnih virov MSP v Sloveniji in v EU. Tudi v EU v letu 2013 vsako tretje podjetje ni dobilo ustreznega financiranja, čeravno sta bančni kredit in prekoračitev na računu najpogosteje uporabljena vira financiranja majhnih (in tudi širše MSP) podjetij v EU. Vendar slabšanje dostopnosti do teh virov v povprečju EU ni tako izrazito kot v Sloveniji. SMAF indeks spremlja dostopnost MSP do finančnih virov. V povprečju EU so v opazovanem obdobju SMAF indeks povečuje, a so prisotne precejšnje razlike med državami. Tudi v EU imajo manjša in mlajša podjetja večje težave pri dostopu do bančnih virov financiranja, kar jih zaradi njihovih značilnosti še posebej omejuje. Tako lahko trdimo, da se majhna podjetja v EU srečujejo s podobnimi omejitvami pri dostopu do virov financiranja kot v Sloveniji. Za izboljšanje dostopnosti do bančnih virov financiranja MSP bi bilo potrebno na dolgi rok izboljšati stanje in razvitost finančnega trga v Sloveniji, povečati delež dolgoročnega financiranja podjetij, poiskati druge možnosti financiranja, zlasti na kapitalskih trgih in seveda povečati delež kapitala v virih sredstev.[P. Kolenc Levar]20162016-04-25 11:48:23Magistrsko delo58675UDK: 336.77COBISS_ID: 12415772NUK URN: URN:SI:UM:DK:QNSXX2ZHsl