Izobraževalne in poklicne možnosti oseb z gibalno oviranostjo na področju športaFidler, Alenka (Avtor) Schmidt Krajnc, Majda (Mentor) Vauhnik, Jože (Komentor) izobraževanjegibalna oviranostinvalidnostšportpoklicV magistrskem delu smo ugotavljali, kakšne so izobraževalne možnosti oseb z gibalno oviranostjo na področju športa, kateri so dejavniki poklicne izbire oseb z gibalno oviranostjo in v koliki meri se osebe z gibalno oviranostjo ukvarjajo s športom. V teoretičnem delu smo osvetlili problematiko terminologije s področja oseb z invalidnostjo, ki se pojavlja v slovenskem prostoru, podrobneje prikazali različne klasifikacije in problematiko uveljavljanja pravic oseb z invalidnostjo do enakih možnosti na različnih sferah življenja, teorije poklicne/karierne orientacije ter organiziranost športa invalidov v Sloveniji na sistemski ravni. Podatke za empirični del smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika namenjenega slovenskim fakultetam, ki izobražujejo poklice povezane s športom (N=3), in anketnega vprašalnika namenjenega osebam z gibalno oviranostjo, pri čemer smo se omejili na osebe z okvaro hrbtenjače (N=127). Ugotovili smo, da si osebe z gibalno oviranostjo v Sloveniji lahko pridobijo tako profesionalno kot amatersko izobrazbo s področja športa, vendar je informiranost oseb z okvaro hrbtenjače o teh možnostih majhna. Želeni poklic je zaradi okvare hrbtenjače nedostopen skoraj polovici oseb z okvaro hrbtenjače. Tem osebam je pri odločitvi za poklic pomembno prepričanje, da bodo šolanje zmogli in uspešno zaključili, zelo pomembni pa so tudi dejavniki, povezani z dostopnostjo in prilagojenostjo izobraževalne ustanove in delovnega mesta, kjer se lahko opravlja poklic. Med dejavniki socializacije, ki vplivajo na izbiro vpisa na izobraževalno ustanovo oziroma na izbiro poklica, osebe z okvaro hrbtenjače v največji meri izpostavljajo sprejemanje invalidnosti in spoštovanje potrebnih prilagoditev s strani profesorjev in vrstnikov, podporo družine in zagotovitev asistenta pri premagovanju arhitektonskih ovir. Po okvari hrbtenjače se s športom ukvarja več oseb kot pred okvaro hrbtenjače, vendar z drugimi športnimi panogami. Po okvari hrbtenjače upade rekreativna in naraste tekmovalna raven ukvarjanja s športom. Integracija oseb z okvaro hrbtenjače v športna društva je majhna, njihovi trenerji so večinoma osebe brez invalidnosti, kar ni v skladu z željami oseb z okvaro hrbtenjače in njihovim mnenjem o pomembnosti prenosa znanja med osebami z enako ali podobno invalidnostjo. Dokazani so številni ugodni vplivi plavanja in rekreativnega potapljanja na osebe z okvaro hrbtenjače. Stopnja plavalne pismenosti oseb z okvaro hrbtenjače je visoka, rekreativno potapljanje teh oseb pa v porastu.[A. Fidler]20162016-04-27 20:50:04Magistrsko delo58825UDK: 796.071-056.26(043.2)COBISS_ID: 22279432NUK URN: URN:SI:UM:DK:6EY523XJsl