SKLADNOST SISTEMA FINANCIRANJA LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJI Z EVROPSKO LISTINO O LOKALNI SAMOUPRAVI (MELLS)Padovnik, Srečko Aleksander (Avtor) Oplotnik, Žan Jan (Mentor) Evropska listina o lokalni samoupraviFiskalna decentralizacijaLokalna samoupravaObčinske financeNačelo sorazmernostiPravica državljanov, da sodelujejo pri opravljanju javnih zadev, je eno od tistih demokratičnih načel, ki bi moralo biti skupno vsem državam sodobnega sveta in je zapisana v uvodu Evropske listine o lokalni samoupravi (MELLS). To načelo lahko najneposredneje uresničujemo na lokalni ravni.Prenos pristojnosti, odgovornosti in finančnih virov iz države na organe lokalnih oblasti (lokalne skupnosti) je demokratičen proces (fiskalne) decentralizacije. MELLS je mednarodna pogodba, veljavna tudi v Sloveniji. Občine so v Sloveniji temeljne enote lokalne samouprave, torej predstavljajo tisto raven oblasti, ki je najbližje državljanom. Odgovorne so za zagotavljanje široke palete javnih dobrin in storitev. Z nalogo preverjamo skladnost veljavnega sistema financiranja lokalnih skupnosti (občin) v Sloveniji z osnovnimi usmeritvami iz teorije (fiskalne) decentralizacije ter z načeli MELLS. Pri tem proučujemo področje pokrivanja stroškov nalog občin, njihovo strukturo ter stopnjo medsebojne povezanosti med računsko dodeljenimi sredstvi v okviru mehanizma primerne porabe in zbranimi podatki o stroških po občinah. Na teh podlagah želimo ugotoviti, ali sistem financiranja lokalne samouprave, ki je v veljavi v Republiki Sloveniji, izpolnjuje načelo sorazmernosti virov sredstev z nalogami, ki jih lokalne skupnosti izvajajo. Glede na rezultate lahko ugotovimo, da so načela MELLS zadovoljivo vgrajena v pravni red države. Odstopanja pa ugotavljamo na finančnem področju, kjer načelo sorazmernosti ni ustrezno upoštevano. V obdobju 2010 do 2014 občine niso bile ustrezno financirane glede na njihove naloge. Povprečni stroški na prebivalca so v tem obdobju povprečno za 1,8 odstotka višji od virov na osnovi zakonsko določene primerne porabe. Občine so odvisne predvsem od dohodnine, kot deljenega davka, stopnja avtonomija glede lastnih davkov in njihovih stopenj je nizka. Odhodki občin so se v proučevanem obdobju v povprečju zmanjšali za 6 odstotkov, vendar pa skrbi, da je glavni vzrok tega zmanjšanja v znižanju investicijskih odhodkov za 17,2 odstotkov in investicijskih transferov za 21,8 odstotkov, tekoči odhodki so se znižali za 1odstotek, povišali pa so se transferni odhodki za 4,6 odstotka. Skupaj so se tekoči stroški, ki se upoštevajo pri izračunu povprečnine v razmerju 2014/2010 zvišali za 1 odstotek, sama povprečnina pa se je znižala za 2,5 odstotka. To dokazuje, da se je bistveno poslabšala naložbena sposobnost občin, kot najpomembnejši element izvajanja razvojnih nalog občine. Obseg dodeljene primerne porabe po občini pa se je v povprečju zmanjšal za 1,14 odstotka, in zaostajal za dejansko občinsko porabo. Skupna zadolženost občin je sprejemljiva in znaša 899,2 mio EUR, kar pomeni 2,41odstotka BDP, v skupnem dolgu države pa 2,8 odstotkov. Delež občinskih investicij v skupnem BDP je narastel na 2,4 odstotkov BDP. Občine so investicije financirale predvsem z lastnimi viri (55 odstotkov), s sredstvi EU (24 odstotkov) in z zadolževanjem (5 odstotkov), s sredstvi države pa 16 odstotkov investicij. Glede na določila iz nove finančne perspektive EU za obdobje 2014 - 2020 se bistveno zmanjšujejo možnosti in sredstva za sofinanciranje občinskih investicij, kar bo imelo posledice za zmanjšanje občinskih investicij. Če teh virov ne bo možno nadomestiti, lahko pričakujemo iz tega naslova negativni vpliv na BDP države in razvojnih razlik med občinami. V primerjavi z obdobjem 2007 do 2009 ugotovimo povečanje trenda negativnega razkoraka sredstev primerne porabe in stroškov za izvajanje nalog občin. To kaže na to, da je potrebno izboljšati obstoječi model financiranja.[S. A. Padovnik]20162016-04-29 17:26:51Magistrsko delo58903UDK: 336.1COBISS_ID: 12642588NUK URN: URN:SI:UM:DK:OJGECLQOsl